Kam je "poniknil" zakon

Odbor svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju si že več let prizadeva, da bi bil sprejet zakon o varstvu oseb z duševnimi težavami. Po štirih letih, odkar je zakon vložen v postopek, se stvar nikamor ne premakne.

Ljubljana - V odboru svojcev, osnovanem na pobudo več nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za boljše življenje ljudi z duševnimi težavami, so zaradi tega javnost opozorili na nujnost, da se pospeši sprejem zakona. Slednjega naši državi nalaga tudi Evropska unija, zakon pa naj bi opredelil pravice ljudi s hudimi duševnimi motnjami, da bi jim s tem omogočil enakovreden položaj v družbi. Poleg tega je ustavno sodišče zahtevalo popravek zakona o nepravdnem postopku, v členih, ki obravnavajo postopek hospitalizacije ljudi s težavami v duševnem zdravju proti njihovi volji, kar bi moralo biti urejeno že sredi leta 2005. Zakonska praznina sedaj povzroča neljube, včasih prav tragične situacije tem ljudem in njihovim svojcem. V nevladnih organizacijah Aton, Feniks, Vezi, Šent, Ozara in Humana (delovanje slednjih poznamo tudi na Gorenjskem) pa želijo prispevati tudi k odpravljanju stigmatizacije ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem.

Z zakonom naj bi ne uredili le pravic ljudi, ki so neprostovoljno sprejeti v psihiatrične bolnišnice, pač pa tudi poskrbeli za njihovo strokovno in socialno obravnavo, potem ko pridejo iz bolnišnice, je povedal Bogdan Dobnik iz združenja Ozara. Sedaj je namreč glavno breme na svojcih, na voljo pa bi morala biti mobilna služba, spletena mreža raznih oblik pomoči, ki bi lahko preprečila marsikatero namestitev v psihiatrično bolnišnico, je povedal Edo Belak iz foruma svojcev združenja Šent. Od zakona pričakujejo, da bo uredil institut zagovorništva in koordinacijo pobolnišnične obravnave ter samostojnega življenja. Za zakon si prizadevajo že poldrugo desetletje, zadnja štiri leta je vložen v postopek, septembra lani se je o njem končala javna razprava. Kaj je sedaj za zakonskim predlogom, kam je poniknil, so svojci želeli zvedeti od Janeza Remškarja z ministrstva za zdravje. Ta je pritrdil, da je zakon potreben, saj je problematika duševnih bolezni vse težja, pogosto so vzrok tudi samomorom. Zakon ne leži v predalu, pač pa se po Remškarjevih besedah z njimi ukvarja medresorska skupina, delo je zastalo, ker pri zakonu sodeluje toliko različnih skupin (med njimi tudi predstavniki nevladnih organizacij s tega področja), zataknilo se je tudi zaradi različnih pogledov stroke. O slednjih Janez Remškar ni želel govoriti, Ljuba Kapus iz odbora svojcev pa meni, da se psihiatrična stroka boji sprememb in tega, da bi nevladne organizacije preveč posegle v njihovo delo. A bojazen je odveč, želijo sodelovati, meni Kapusova. Remškar je dejal, da bo zakon usklajen in pravno izpopolnjen že prihodnji mesec, prizadevali pa si bodo, da bo sprejet konec leta. Da je omenjeni zakon visoko na kupčku njenih prednostnih nalog, pa je svojcem zagotovila tudi nova varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.