Žirovski horuk v nove čase

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 26. januar 2020 / 10:18

»Povojni gospodarski zaplet je bil v tem, da je nova oblast nasprotovala zasebni gospodarski pobudi in lastnini, zato tudi ni bila naklonjena (blago rečeno) večini predvojnih obrtnikov in podjetnikov. Tako je nastalo veliko pomanjkanje obratov, ki bi občanom ponujali obrtniške izdelke, pa trgovske, gostinske in druge storitve. Problem je reševala in največkrat tudi rešila takratna občina z ustanavljanjem ustreznih družb (delavnic, lokalov, podjetij). Veliko jih je usahnilo, iz nekaterih pa so nastala večja podjetja. Vsa večja podjetja, ki so poleg Alpine nastala v letih 1945–1990, so se organsko razvila iz teh »občinskih« družb, med njimi so bila zlasti tri: Kmetijsko gozdarska zadruga Žiri – zdaj M Sora, Kladivar Žiri – zdaj Poclain Hydraulics, Trakotkalnica / Trak-etiketa – zdaj Etiketa Tiskarna. Vse to je iz Kopačeve knjige lepo razvidno. Značilna je v tem oziru zgodba žirovskega mizarstva. Pred vojno je imel Franc Potočnik svojo mizarsko delavnico. Po vojni so mu to delavnico »ponašili«, mojster Franc, ki so ga sicer »odplačali«, pa je imel svoje delo tako rad, da je pristal na (v bistvu cinični) predlog oblasti, da v novem, »našem« podjetju postane njegov prvi direktor. In iz tega podjetja se je razvilo Mizarsko podjetje Žiri, se pozneje pridružilo KGZ M Sora, danes je Mizarstvo M Sora eden glavnih delov družbe M Sora in v času, ki je sicer v znamenju Microsoftovih Windowsov, vse bolj poznano in priznano po vrhunskih in ekološko naprednih lesenih oknih. Tako je to šlo, bili so zapleti in krivice, končni rezultat pa je nadvse ugoden.« (str. 17–18)

Gornji odlomek je iz predgovora v knjigo Milana Kopača, dolgoletnega direktorja družbe Kladivar Žiri/Poclain Hydraulics, ki je lani dopolnila 70 let. Ob tej knjigi se sprašujem(o), ali ima še kateri drugi od večjih krajev v državi tako natančno popisan svoj gospodarski razvoj v prvih 15 letih po drugi svetovni vojni. Osrednja zgodba tega razvoja je tovarna Alpina, povzeta v reklu »Žiri so Alpina, Alpina so Žiri«. Iz Kopačeve knjige pa izvemo, da je v zadevnem obdobju v Žireh nastalo kar 42 gospodarskih subjektov, vsem pa je skupno to, da je njihovi ustanovitvi botrovala takratna občina. Ta ima v škofjeloški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana shranjen svoj obsežni arhiv, avtor se je zakopal vanj, pritegnil še druge vire in tako je nastala ta knjiga, ki je tudi trajno pričevanje o duhu tistega časa, povsem drugačnega od tega, ki ga živimo …