Na četrtkovi javni dražbi za dovoljenja za opravljanje letalskih prevozov Adrie Airways naj bi sodelovali tudi ruski vlagatelji. / Foto: arhiv GG

Adria zanima tudi ruske vlagatelje

Predstavnik družbe Sukhoi Civil Aircraft Company je za TV Slovenija potrdil, da jih zanima nakup dovoljenj za opravljanje letalskih prevozov Adrie Airways. Te bodo v četrtek prodajali na javni dražbi.

Kranj – V igro za nakup dovoljenj za opravljanje letalskih prevozov Adrie Airways v stečaju, med njimi tudi spričevalo za komercialne polete, so vstopili tudi ruski vlagatelji, povezani z državnim izdelovalcem letal Suhoj. Sukhoi Civil Aircraft Company naj bi se že lani spomladi zanimal za strateško partnerstvo z Adrio Airways, a so se Rusi menda tedaj umaknili zaradi slabega finančnega stanja Adrie. Predstavnik investitorjev Oleg Evdokimov je pred dnevi za Televizijo Slovenija potrdil, da jih zdaj zanima nakup dovoljenj oziroma spričevala. »Adrijino spričevalo nam dovoljuje, da ne poslujemo le v Ljubljani, ampak na katerem koli letališču v Evropi. Naš načrt je vpeljava dvesto letal Suhoj superjet na evropski trg,« je za nacionalno televizijo povedal Evdokimov.

Vlagatelji po besedah Evdokimova prihajajo iz Rusije in Združenih arabskih emiratov, za začetek pa bi vložili deset milijonov evrov. Ker pa morajo biti letalske družbe v EU v večinski evropski lasti, zdaj iščejo partnerje, je dejal. Vlagatelji bi po njegovih besedah obdržali Adrijino blagovno znamko, zaposlili okoli 150 ljudi, med njimi trideset pilotov. Vse leto naj bi leteli na vsaj pet destinacij, med drugim v Milano in Barcelono, od koder ima čezoceanske polete družba Emirates, s katero se po zatrjevanju Evdokimova dogovarjajo o sodelovanju. Poleti bi število letov še bistveno povečali.

Stečajni upravitelj Adrie Airways Janez Pustatičnik bo Adrijina dovoljenja za opravljanje letalskih prevozov in spričevalo prodajal v četrtek na javni dražbi po izklicni ceni 45 tisoč evrov. Interesentov naj bi bilo poleg ruskih vlagateljev kar nekaj. Poročali smo že, da naj bi se podjetnik Joc Pečečnik zanimal za celotno premoženje nekdanjega letalskega prevoznika in naj bi tehtal tudi možnost ustanovitve letalske družbe z zunanjim tujim partnerjem. Izet Rastoder se zanima za spričevalo za komercialne polete, Ivo Boscarol pa je zainteresiran za Adrijino letalsko šolo, sicer hčerinskega podjetja, ki je prav tako končalo v stečaju. POP TV je sicer poročal, da naj bi se Pečečnik že umaknil iz posla, saj ga je zanimal samo nakup celotne stečajne mase, ker bi lahko le tako nadaljeval Adrijino poslovanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 20. december 2016 / 13:16

Porajanje novega v nedrih starega

Fenomen božiča lahko dojemamo na dva načina, dobesedno ali v prenesenem pomenu. Kot jaslice ali kot metaforo. Jaslice ponazorijo sveto družino v betlehemskem hlevu. Ta prizor pa je tudi metafora za ro...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 12. februar 2012 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Večkrat sanjam, kako sem v cerkvi in se škropim z blagoslovljeno vodo. Iskala sem kakšno razlago, vendar je nisem našla.« Lucija Draga Lucija, &nb...

Humor / nedelja, 12. februar 2012 / 07:00

Ta je dobra

Ne hodi v cerkev Srečata dva policaja župnika z obvezano glavo in ga vprašata, kaj se mu je zgodilo. Župnik jima pove, da se je udaril v bojler, in odide d...

GG Plus / nedelja, 12. februar 2012 / 07:00

Vaš razgled

GG Plus / nedelja, 12. februar 2012 / 07:00

Kronika tedna

Roparja za dvajset mesecev v zapor Koprsko sodišče je zaradi ropa pošte v Semedeli 17. novembra lani 23-letnemu Stefanu Pejoviću in 25-letnemu Mariu Iliću izreklo po d...

Zanimivosti / nedelja, 12. februar 2012 / 07:00

Angleščina ji najbolje gre

Sedemnajstletna Nina Štefan iz Gimnazije Domžale je slovenska zmagovalka prevajalskega tekmovanja Evropske komisije, na katerem je sodelovalo tri tisoč evropskih dijakov.