Kako poskrbeti za mačke

V petnajstih zavetiščih za zapuščene živali v Sloveniji na leto sprejmejo okoli sedem tisoč mačk. Pomoč zapuščenim živalim, tudi mačkam, sicer sodi med izvirne naloge občin.

Kranj – Po nedavni razpravi na seji občinskega sveta v Železnikih glede nalog občine v zvezi z zapuščenimi mačkami in financiranjem njihove oskrbe v zavetišču se poraja vprašanje, kaj v zvezi s to problematiko predpisuje zakonodaja. Kot pojasnjujejo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), pomoč zapuščenim živalim sodi med izvirne naloge lokalnih skupnosti. Zakon o zaščiti živali določa, da se zapuščenim živalim zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču. »Zagotavljanje zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvaja kot javna služba, pri čemer mora na vsakih 800 registriranih psov v občini biti zagotovljeno eno mesto v zavetišču,« so razložili.

Kaj nalaga zakonodaja

Na vprašanje občinskega svetnika iz Železnikov, katera zakonodaja sploh nalaga občinam poleg psov tudi oskrbo mačk, so na upravi odgovorili, da problematiko urejata zakon o zaščiti živali, ki določa pravice in obveznosti pri skrbi za brezdomne mačke, ter pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, ki v 12. členu določa ravnanje z mačkami. Zakon definira zapuščene živali kot živali, ki so najdene, oddane ali odvzete hišne živali, mednje sodijo tudi mačke. »V 27. členu zakon določa, da je skrb za zapuščene živali lokalna zadeva javnega pomena, pri čemer lokalne skupnosti zagotavljajo oskrbo zapuščenih živali v sodelovanju z zavetišči.« Natančnejše pogoje njihovega delovanja predpisuje omenjeni pravilnik. »Mačka mora biti po sterilizaciji ali kastraciji ustrezno oskrbljena. Žival se vrne v okolje le, če je to primerno za bivanje in če ni mogoče najti osebe, ki bi želela skrbeti zanjo, ali pa živali ni mogoče ustrezno socializirati,« so razložili in dodali, da je pri odločitvi glede vrnitve v okolje nujno treba upoštevati tudi zdravstveni status živali. Opozorili so, da mačke prenašalke zoonoz – bolezni, za katerimi lahko zbolijo tudi ljudje (npr. mikrosporija) – niso primerne za vrnitev v okolje, tudi če so na videz zdrave. »Občina je v skladu s prej navedenim dolžna poskrbeti za zapuščene mačke in njihove potomce, kot skrbnik zapuščenih živali najmanj v smislu preprečevanja nekontroliranega razmnoževanja in varovanja zdravega življenjskega okolja za občane,« so še razložili v odgovoru na svetniško vprašanje.

V Mačjem dolu ta čas več kot petdeset mačk

In kako imajo področje oskrbe zapuščenih mačk urejeno v nekaterih gorenjskih občinah? V občinah Železniki, Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane storitve pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih mačk v zavetišču opravlja društvo Žverca iz Škofje Loke, ki ga vodi biologinja Monika Koprivnikar. Lani so v vseh treh občinah oskrbeli 306 mačk, od tega 152 prostoživečih. Zaradi bolezni so jih 28 morali uspavati, 124 pa so jih vrnili na lokacijo, kjer imajo vsaj osnovno oskrbo. V zavetišče Mačji dol so sprejeli 154 mačk, ki jih ne morejo vrniti v okolje. »Gre za mladiče, mačke, ki niso vajene zunanjega okolja ali pa so kakorkoli ogrožene na lokaciji najdbe,« je pojasnila Koprivnikarjeva. Sto enajst sprejetih mačk je bilo iz Škofje Loke, 23 iz Železnikov in 20 iz Gorenje vasi. Lani so novim lastnikom oddali 123 mačk, trenutno pa jih imajo v zavetišču nekaj čez 50.

Škofjeloška občina je lani za oskrbo mačk plačala slabih 37 tisoč evrov, gorenjevaška dobrih devet tisoč in Občina Železniki 7700 evrov. V teh zneskih so tudi stroški veterinarske oskrbe, oskrbo v zavetišču pa občine plačajo le prvi mesec, kar jih stane šest evrov na dan (brez DDV), je povedala Koprivnikarjeva. »Mačk po enem mesecu ne uspavamo, čeprav bi jih zakonsko lahko. Pravilniki so zastareli, pri nas mačkam omogočamo, da počakajo na nov dom, kolikor je pač treba. Po prvem mesecu nadaljnje stroške krijemo sami iz drugih virov – prispevkov, donacij, pol odstotka dohodnine ...«

Stroške povzročajo neodgovorni lastniki

Opozorila je, da stroški, povezani z oskrbo zapuščenih živali, nastanejo zaradi neodgovornih ljudi, ki ne poskrbijo za svoje živali, breme pa na koncu nosi občina oz. davkoplačevalci. »Razlika med tem, koliko občine plačujejo za oskrbo zapuščenih živali, pa ne pomeni, da je v občinah z višjimi stroški večji problem z zapuščanjem! Pomeni le to, da nekatere občine poskrbijo za vsako najdeno in prostoživečo žival, spet druge pa problematiko ignorirajo in ne namenjajo sredstev za to,« ugotavlja Koprivnikarjeva. Poudarila je še, da je cilj njihovega delovanja in ozaveščanja, da zapuščenih živali ne bi bilo več in da zavetišča sploh ne bi bila potrebna.

Iščejo rešitev za nadaljnjo oskrbo

Kranjska občina ima, tako kot še šestnajst drugih po Gorenjskem, sklenjeno pogodbo z zavetiščem Perun na Blejski Dobravi, ki pa bo, kot smo poročali, zaprlo svoja vrata. Lani so na območju Kranja pomagali 185 mačkam. Po veterinarski oskrbi so 140 mačk vrnili na lokacije ulova, 23 so jih oddali novim lastnikom, 22 pa je bilo evtanazij oz. poginov. Stroški v zvezi z zapuščenimi živalmi (ne samo mačkami) so občino lani stali dobrih 38 tisoč evrov, poleg tega je odštela še 1840 evrov za sofinanciranje sterilizacije oz. kastracije 92 lastniških mačk. S kranjske občine so še sporočili, da z 31. januarjem končujejo dolgoletno sodelovanje z omenjenim zavetiščem in da intenzivno iščejo dolgoročno rešitev glede oskrbe zapuščenih živali.

V občini Bled, ki ima prav tako pogodbo s Perunom, so lani na podlagi prijav občanov oskrbeli 72 mačk. Letno za oskrbo zapuščenih živali, med katere sodijo tudi mačke, namenjajo 10 tisoč evrov, približno toliko pa znašajo zadnji dve leti tudi stroški v občini Jesenice. Lani je bilo tam oskrbljenih 60 mačk, od tega je bilo 13 evtanazij oz. poginov. Na Jesenicah ocenjujejo, da problematika zapuščenih živali zaradi dela zavetišča ni pretirano pereča, opažajo pa, da se število zapuščenih mačk ne zmanjšuje, kot bi si želeli glede na število že oskrbljenih prostoživečih mačk.

Trenutno je v Sloveniji aktivnih 15 zavetišč, ki sprejemajo zapuščene živali. Zadnji znani podatki so za leto 2017, ko so v teh zavetiščih sprejeli 9400 živali, od tega 2359 psov, 7003 mačke, dva bela dihurja in 36 osebkov ostalih vrst hišnih živali (sobne ptice, kunci, želve in podobno).