Še vedno kankan

Na pariškem Montmartru je ob koncu 19. stoletja vrelo zabaviščno življenje, živahno, razbrzdano in razvpito, v njem so uživali boemi, umetniki in intelektualci ter radovedni popotniki. Veliko je bilo javnih hiš, kjer se je prodajala ljubezen za zlatnike in za dva groša. Iztočilo se je na sode absinta, zelo močne alkoholne, a zelo aromatične pijače iz velikega števila zelišč z dosti grenčine, o kateri so govorili, da je afrodiziak. V tem svetu se je gibala tudi plesalka v Moulin Rougeu Jane Avril (1868–1943). Postala je vodilna zvezda plesalk kankana, prijateljica in model Toulouse-Lautreca. Bila je hči italijanskega aristokrata in prostitutke. Po očetovem odhodu je živela pri starih starših po očetovi strani na podeželju, daleč od vrveče »belle epoque« (lepa doba). Nato pa jo je mati, neozdravljiva pijanka, hotela nazaj, grdo je ravnala z njo in čakala, kdaj bo toliko odrasla, da jo bo lahko prodajala. Potem se je Jane ali Jeanne Beaudon, to je bilo njeno pravo ime, znašla v bolnišnici za živčno bolne Salpetriere, kjer so zdravili epilepsijo in histerijo. Kot odlična plesalka je bila opažena na plesu za uslužbence bolnišnice in leta 1883 se je začela njena kariera plesalke kankana. Leta 1889 so jo zaposlili v Moulin Rougeu. Kankan jo je spremljal tudi v London in Madrid. Zakon s slikarjem Mauriceom Biaisem, s katerim se je pri 42 letih umaknila na podeželje, je bil katastrofa, a ne po njeni krivdi. Leta 1926 je mož umrl za posledicami zastrupitve s plinom v prvi svetovni vojni. Komaj se je preživljala s skromnimi prihranki. Leta 1941 se je vrnila v Pariz, na »veliki finale«, in še enkrat zablestela v svojem svojstvenem plesu. Njena usoda se je sklenila 16. januarja 1943 v Parizu. Še vedno je cvetje na njenem grobu na pokopališču Pere Lachaise, najbolj obiskanem pokopališču na svetu, kjer počivajo slavni Francozi in tuji odličniki, ki so živeli v Parizu.

Piščančji frikase s polento in parmezanom

Za 4 osebe potrebujemo: 300 g piščančjega fileja, 300 g mešanih gob, 1 šalotko, sol, črni poper, 150 ml belega vina, 150 ml smetane, 1 pest sesekljanega pehtrana (če je posušen, pol manj).

Gobe očistimo s čopičem in papirnato brisačko ter jih narežemo na 2 cm velike kosce. Popražimo jih na vročem olju, da oddajo vodo, pridamo sesekljano šalotko, solimo, popramo in dušimo do mehkega.

Nato gobe poberemo iz posode in na istem olju (če je treba, ga malo dodamo) popražimo na približno pol centimetra zrezane kose piščanca. Če se koščki začnejo prijemati dna, dodamo malo vode ali juhe. Nato meso zalijemo z vinom, počakamo, da se malo ukuha, in dodamo smetano, nato pa še gobe. Dodatno začinimo in nazadnje vmešamo še sesekljan pehtran. Ponudimo z belo polento s parmezanom.

Za polento potrebujemo: 1 žlico masla, pol l mleka, pol l vode, 1 žličko soli, 200 g bele polente, 50 g parmezana, beli poper.

Zavremo mešanico vode, mleka in masla. Solimo. V zavretek vmešamo polento, ki jo pripravimo po navodilu. Ma koncu vmešamo maslo in parmezan. Lahko ponudimo kremasto ali jo polijemo v pekač, poravnamo in strjeno, zrezano na kosce, popečemo.

Pa dober tek!