Dihajmo zdravo

Namen dihanja je, da z zrakom napolnimo svoja pljuča, ki potem iz zraka izločijo kisik, ki se porablja pri celičnem (notranjem) dihanju, iz krvi pa odstranjujejo ogljikov dioksid, ki nastaja pri njem. Kisik iz zraka, ki je za človeka najpomembnejša snov, postane s tem dostopen vsem telesnim celicam. Ob prisotnosti kisika se v njih sprošča energija, ki jo celice potrebujejo za svoje delovanje. Po drugi strani pa se iz telesa izloča ogljikov dioksid, ki je produkt notranjega dihanja celic. Od kakovosti dihanja je odvisno, kako se počutimo, kakšno je naše zdravje, imunska odpornost, stanje uma, kakšni so naši čustveni odzivi. Če je naše telo pod vplivom stresa ali če smo telesno aktivni, je naše dihanje hitrejše in plitvejše. Takrat dihamo samo skozi usta. Skozi leta smo namreč telo navadili, da bomo s hitrejšim dihanjem in dobili več kisika v pljuča in preprečimo, da bi ostali brez zraka. V bistvu bi morali ravno takrat, ko smo pod stresom ali med telesnim naporom, dihati globlje in počasneje. Tega se lahko naučimo postopno z različnimi dihalnimi vajami. Obstajajo delavnice, kjer vas strokovnjaki naučijo pravilnega dihanja, nekaj pa lahko naredite tudi sami.

Dihanje skozi nos

Dihanje skozi nos ima več prednosti. V hladnem vremenu se zrak, vdihan skozi nos, tudi ogreje. Torej v pljuča pride zrak bolj segret kot pri dihanju skozi usta. V dihala zaradi nosnih dlačic zaide manj tujkov – neželenih bakterij, ki povzročajo vnetja dihal. Dihanje skozi usta posuši slino, ki skrbi za ravnovesje bakterij v naših ustih, zato se to ravnovesje bakterij poruši. Posledično pride prej do vnetja grla. Vdih skozi nos je še zlasti pri športnih obremenitvah učinkovitejši, saj tako manj verjetno pridemo do zbadanja (bodca) pod rebri zaradi zadihanosti. Če se osredotočimo na dihanje skozi nos, posledično vdihnemo počasneje in z zrakom napolnimo vsa pljuča – dihamo s trebušno prepono.

Dihanje s polnimi pljuči

Med dihanjem razmišljajmo o tem, da napolnimo celotna pljuča. Pri plitvem dihanju izkoristimo le del pljučne kapacitete. Če želimo izkoristiti večji del pljuč, moramo dihati s trebušno prepono. Pri pravilnem dihanju s prepono se premika le trebuh, ne pa tudi prsni koš. S tem bomo napolnili najgloblje pljučne mešičke in poskrbeli za dobro predihanost pljuč. V bistvu je to naravna oblika dihanja, ki smo jo izvajali kot dojenčki, pa potem sčasoma pozabili. Trebušno dihanje spodbuja limfni pretok, delovanje notranjih organov in izboljša prekrvavitev. Močno razbremeni srce, zniža krvni tlak, spodbuja prebavo in uravnava črevesno delovanje. Pri dihanju je pomembno, da se osredotočite tudi na izdih, zato je idealno, da je v vsakdanjem življenju trajanje vdiha usklajeno s trajanjem izdiha.

Kako se naučiti pravilnega dihanja?

Takšno dihanje poskusimo najprej, ko smo umirjeni ali med počasnim sprehodom v naravi ali doma, leže na kavču. Takrat zapremo usta, globoko vdihnemo skozi nos, tako da napolnimo vsa pljuča. Potem zrak zadržimo in si v mislih štejemo do pet. Nato izdihnemo skozi nos, tako da izdihamo celoten zrak, zopet zadržimo in štejemo do pet. To v mirovanju ponovimo vsaj petkrat in potem dihamo »normalno«. Takšno dihanje lahko ponavljamo dejansko vsakič, ko smo v mirovanju. Ko bomo dihanje skozi nos osvojili, lahko poskusimo tudi med aktivnim gibanjem, hojo ali kolesarjenjem v hrib.