Izredni odstrel jelenov

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je izdala odločbo, s katero upravljavcem lovišč v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju dovoljuje izredni odstrel navadnih jelenov tudi zunaj lovne dobe.

Kranj – Ministrica se je odzvala na vlogo Franca Jurčiča iz Sopotnice pri Škofji Loki in upravljavcem lovišč in lovišč s posebnim namenom izdala odločbo, s katero jim dovoljuje izredni odstrel navadnih jelenov tudi zunaj lovne dobe, kot jo določa uredba o določitvi divjadi in lovnih dob. Po tej odločbi je odstrel jelenjadi obeh spolov v prvem življenjskem letu (telet) dovoljen tudi v času od 1. februarja do vključno 31. marca letos, odstrel jelenjadi obeh spolov v drugem življenjskem letu (lanščakov in junic) prav tako v obdobju od 1. februarja do 31. marca, odstrel jelenjadi moškega spola v tretjem življenjskem letu in starejših (jelenov 2+) pa tudi januarja, torej od 1. do 31. januarja. Upravljavci lovišč lahko v okviru izrednega posega uplenijo 70 odstotkov živali, načrtovanih z lanskim letnim načrtom, prednostno naj lovijo jelenjad na območjih, kjer povzroča škodo na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih, dovoljen pa je samo individualni lov – čakanje in zalaz.

Lastniki gozdov opozarjajo na škodo

Lastnik gozda Franc Jurčič je v vlogi, ki jo je naslovil na ministrstvo, predlagal podaljšanje lovne dobe za jelene (samce) do 31. januarja in za mlado jelenjad do 31. marca za celotno območje Gorenjskega lovsko upravljavskega območja, in ne samo za lovišče Škofja Loka, pri tem pa je navedel, da jelenjad predvsem v zimskih mesecih v njegovem in seveda tudi v drugih gozdovih z dreves lupi lubje. Problem je največji pri iglavcih, pri Jurčiču je to smreka, ki je na poškodbo lubja zelo občutljiva, saj se na poškodovanem delu naseli gliva, ki povzroča trohnenje oziroma propadanje lesa. Takšne poškodbe otežujejo obnovo gozdov, ki so jih v zadnjem desetletju prizadele številne ujme in napadi podlubnikov.

Objedenost mladega drevja se ne zmanjšuje

Z vlogo lastnika gozda se je strinjalo območno združenje upravljavcev, pozitivno strokovno mnenje pa je dala tudi kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. V zavodu že dlje časa ugotavljajo, da jelenjad otežuje naravno pomlajevanje gozdov, objeda priljubljene drevesne vrste, lupi in grize drevesa v mladih sestojih iglavcev pa tudi nekatere vrste listavcev, še posebej izrazito je to v ostrejših zimah z debelejšo in dolgotrajnejšo snežno odejo. Problemi so največji tam, kjer je tudi največja gostota jelenjadi, predvsem na območju vzhodnih Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, na območju Jelovice z obrobjem pa tudi v Zgornjesavski dolini. Čeprav v zavodu načrtujejo v zadnjem desetletju dokaj visok odvzem jelenjadi iz lovišč, pa jim števila oziroma gostote ni uspelo znižati na raven, ki bi se odražala tudi v manjšem vplivu jelenjadi na gozdove. Nasprotno: v obdobju med obema zadnjima popisoma poškodovanosti gozdnega mladja se je v eni od popisnih enot poškodovanost značilno povečala, v vseh ostalih enotah pa se ni zmanjšala in je ostala na dokaj visoki ravni. Število jelenjadi narašča tudi v loviščih Poljanske doline in Dolomitov, to je v loviščih, kjer sicer ni zaželena.

Jelenjad ima vse manj miru

Upravljavci lovišč so v zadnjih petih letih trikrat izpolnili načrt odstrela jelenjadi tik nad še dopustno mejo odstopanja, v letu 2017 je bila realizacija dobra, predlani med najslabšimi v zadnjem desetletju, težave pri izpolnjevanju načrta pa so imeli tudi lani. Kot poudarjajo v zavodu za gozdove, na izvajanje lova vplivajo številne okoliščine, med drugim tudi to, da ima jelenjad vse manj miru. V loviščih je vse več prostočasovnih aktivnosti, dela v gozdovih potekajo preko vsega leta, odpiranje gozdov vnaša v gozdove tudi obremenjujoče dejavnosti (vožnjo v naravnem okolju). Naravne ujme in gradacije podlubnikov povzročajo spremembe v okolju in obremenjenosti lovišč, navzočnost volka v loviščih vpliva tudi na jelenjad ...