Andrej Štular s skrivnostnim gozdom v obeh rokah / Foto: Igor Kavčič

Medved oživi iz rabljenih reči

Še povsem sveža je pripovedka z naslovom Medved, katere knjižno podobo je ustvaril vsestranski večmedijski umetnik Andrej Štular. Knjigo za otroke, slikanico ali strip odlikuje zanimiva likovna zasnova.

Za vsako sliko v knjigi je avtor postavil novo kompozicijo in v njej tako glavne junake v pripovedki kot celotni prostor, v katerega jih je umestil. Skupaj je sestavil okrog štirideset različnih kompozicij.

Kranj – Kaj delajo medvedi pozimi? Spijo zimsko spanje. Drži – razen če jih v gozdu v bližini njihovega brloga ne prebudi nepričakovan hrup. A preden se v pripovedki srečamo z lačnim medvedom, poglejmo, kako se je ta znašel v njej.

Medved je naslov nove otroške knjige vsestranskega kranjskega ustvarjalca Andreja Štularja, ki je v izteku preteklega leta izšla pri založbi Stripburger – Forum Ljubljana. Zaradi vizualne podobe, predvsem pa ustvarjalnih postopkov, ki jih je pri likovni opremi uporabil avtor – tako doma kot mednarodnem prostoru deluje na področju stripa, ilustracije, kiparstva, fotografije, filma in lutkarstva – je knjiga prav posebna. Pripovedko je namreč upodobil v tehniki asemblaža, ki je danes v otroških literarnih delih prava redkost.

Dedu namenil še babico

Andrej Štular je za osnovo vzel rusko pripovedko Medved, sicer leta 1964 v prevodu Franceta Bevka objavljeno v reviji Ciciban. Zgodbo o dedu, ki gre pozimi v gozd sekat drva in s tem prebudi medveda, ki ga hoče pojesti, pa mu najprej v pokušino ponudi svojo roko (rokavico) in potem še nogo (čevelj), a je gozdnemu orjaku oboje zanič in ga zato pusti živega, je v sodelovanju s Petro Stare priredil in dopolnil za današnji čas.

»Pripovedka je kratka, zato sem, da bi se v polnosti razvila tudi likovna pripoved, v zgodbo dodal še nekaj elementov. Najprej sem v poklon neskončni naravi opredelil lokacijo v prostrani zasneženi pokrajini nekje daleč na severovzhodu in jo odpeljal iz urbanega okolja. Da bi pojasnil, zakaj se vse skupaj zgodi, sem dedku dodal še babico in ju ''vselil'' v majhno skromno hišico, a dovolj veliko za oba. Tam živita svoj običajni vsakdan in sta z življenjem povsem zadovoljna. Ded si vsak dan želi, da mu babica skuha boršč,« pripoveduje avtor knjige. Babica v pomanjkanju kurjave dedka pošlje v gozd po drva. »Brez drv ne bo ognja, brez ognja ne bo boršča. Brez boršča bom lačen …« ugotavlja ded. Ko gre za srečanje z medvedom, Štular sledi osnovni zgodbi, v zaključku pa doda dedovo vrnitev domov, kjer sicer ni boršča, a je topel čaj. In babica, ki mu bo spletla nove rokavice … Vesela sta, ker imata eden drugega.

Sestavil je štirideset različnih situacij

Besedilo je vseskozi v sožitju s podobo, ki je, kot rečeno, izdelana v tehniki kolaža in asemblaža, pri čemer je avtor združil naravne materiale in najdene predmete. Štular v svoji likovni govorici pogosto uporablja stare, odslužene predmete, zavržene materiale, ostanke v naravi in jim tako daje novo funkcijo. Tudi tokrat je iz narave vzel kamne, drevesne vejice, rečne naplavine, lubje … Uporabil je tudi ostanke iz urbanega okolja, kot so razni zamaški, gumbi, keramika, ogledala, tekstilni ostanki, papir in podobno. »Za vsako sliko sem postavil novo kompozicijo, skupaj jih je bilo okrog štirideset,« pove Andrej Štular, ki je v žlahtni stripovski maniri za govorjeno besedilo uporabil oblačke, hkrati pa za to umetniško zvrst značilno kadriranje.

»Najprej sem vsako postavljeno situacijo fotografiral in si tako sestavil celotno zgodbo. Na ta način so slike nastajale sočasno z besedilom. Za končno fotografiranje sem vse situacije postavil še enkrat v studiu. Prav take, brez dodatkov v računalniški obdelavi, so tudi slike v slikanici,« je še povedal avtor, ki je knjigo za otroke z naslovom Medved s presledki zaradi drugih projektov, ki jih prinaša status samozaposlenega v kulturi, ustvarjal približno pol leta. »Pripovedka ima pomembno sporočilo, naj nas vodita prijateljstvo in spoštovanje, tako do sočloveka kot do narave.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 28. julij 2009 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 28. julij 2009, št. 59

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 5. avgust 2021 / 17:01

Vlomilci izkoristijo priložnost

Policisti opozarjajo, da vlomilci izkoriščajo poletno vročino ter odprta balkonska vrata in okna, saj raje izberejo tisto stanovanje ali hišo, kjer je za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganja.

Kamnik / četrtek, 5. avgust 2021 / 17:00

Poti čez dvorišče ne želijo

Koželjeva pot – stara pešpot, ki povezuje Kamnik s Kamniško Bistrico, je med domačini zelo priljubljena in tudi obiskana, a lastniki zemljišča na Jeranovem, ki ga pot prečka, prehoda ne dovolijo več....

Jesenice / četrtek, 5. avgust 2021 / 16:45

Kadrovske štipendije v jeseniški bolnišnici

Jesenice – Splošna bolnišnica Jesenice je ponovno objavila razpis kadrovskih štipendij. Te ponujajo tako študentom visokošolskega strokovnega študijskega programa Zdravstvena nega kot tudi dijakom...

Zanimivosti / četrtek, 5. avgust 2021 / 16:42

V Dubaju ima ves svet na dlani

Jure Uršič, fotograf žirovskih korenin, že sedem let živi in dela v Dubaju, kjer je pred kratkim odprl tudi lastni fotografski studio. Najbolj uživa v ustvarjanju fotografij za potrebe oglasov – to so...

Medvode / četrtek, 5. avgust 2021 / 16:40

V Pirničah bodo gradili gasilski dom

Prostovoljno gasilsko društvo Zgornje Pirniče letos praznuje sto dvajset let. Ob jubileju so se razveselili položitve temeljnega kamna za novi gasilski dom.