Danes je pravoslavni božič

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / torek, 7. januar 2020 / 09:01

Po julijanskem koledarju ga praznujejo v ruski, srbski, makedonski, beloruski, ukrajinski in gruzijski pravoslavni cerkvi ter v nekaterih manjših patriarhijah.

Kranj – Zgodovina pripoveduje, da so kristjani božič kot praznik Kristusovega rojstva že od 4. stoletja na­prej praznovali 25. decembra. Tako je bilo določeno tudi v julijanskem koledarju, ki ga je leta 46 pred našim štetjem uzakonil rimski cesar Gaj Julij Cezar. Leta 1582 pa je papež Gregor XIII., ki je vladal v letih 1572–1588, uzakonil tako imenovani gregorijanski koledar, ki je določal drugačno štetje dni in so ga sprejeli v deželah pod neposredno papeževo oblastjo oziroma s prevladujočo rimskokatoliško vero. Kot edinega veljavnega so ga že leta 1584 sprejeli v avstrijskem cesarstvu, nekaj kasneje pa tudi protestanti.

Večina pravoslavnega sveta je ostala zvesta julijanskemu koledarju, ki šteje dneve in tudi prestopna leta nekoliko drugače od gregorijanskega in po katerem je praznovanje božiča določeno trinajst dni kasneje – 7. januarja. Danes tako praznuje božič nad 200 milijonov vernikov v ruski, srbski, makedonski, beloruski, ukrajinski in gruzijski pravoslavni cerkvi ter v jeruzalemski, antiohijski in carigrajski patriarhiji. Danes je tako božični dan tudi za okrog 5000 na Gorenjskem živečih pravoslavnih vernikov, ki tvorijo drugo najštevilnejšo versko skupnost v Sloveniji. V Sloveniji je pravoslavnih vernikov blizu 50.000. Sinoči, na koncu šesttedenskega posta, na »badnji dan«, sta bili bogoslužji tudi v cerkvi na Pungertu in v Roženvenski cerkvi Kranju, ki ju v duhu ekumenskega sodelovanja s katoličani uporabljata srbska in makedonska pravoslavna cerkev. Danes pa je praznik za bogato obloženo mizo, na kateri ne sme manjkati značilna pogača »česnica« z novčičem. Kdor ga dobi, ga čaka v prihajajočem letu posebna sreča.