Kakšno šolo bi radi imeli učenci

Za boljšo šolo (54)

Po enem letu razmišljanja in pisanja o boljši šoli poglejmo, kakšno šolo si želijo učenci. Da učenci znajo kritično razmišljati in demokratično razpravljati, nam vsako leto dokazujejo na t. i. otroških parlamentih, ki potekajo v organizaciji Zveze prijateljev mladine že trideset let. Program je nastal na pobudo učencev, ker želijo javno spregovoriti in predstaviti svoje mnenje, ideje in dileme o vprašanjih, ki so zanje pomembna v obdobju odraščanja. Temo vsako leto izberejo učenci sami in o njej najprej razpravljajo v svojih šolah, nato na občinski in regijski ravni, na koncu pa njihovi delegati skupne ugotovitve in predloge za izboljšave predstavijo državnemu parlamentu. V teh tridesetih letih so učenci vsaj petkrat govorili neposredno o šolstvu in šolskem sistemu in pripravili kup zelo pametnih predlogov, ki bi jim država morala prisluhniti.

V splošnih ugotovitvah zadnjih dveh parlamentov o šolskem sistemu lahko preberemo, da učenci o svoji vlogi v šoli razmišljajo zelo konstruktivno in odgovorno. Pravijo, da se želijo v šoli učiti pa tudi družiti in biti dobre volje. Želijo pomagati drug drugemu in živeti v šoli brez nasilja. Pripravljeni so sprejeti tako pohvalo kot konstruktivno grajo. Zavedajo se, da mora dober in uspešen učenec sodelovati pri pouku in se sproti učiti. Do sošolcev mora biti strpen in prijazen in ne sme drugih ocenjevati po zunanjosti. Želijo si dobre in prijazne učitelje, ki ne bodo delali razlik med učenci. Učitelji naj bi imeli smisel za humor, da bi znali pouk narediti tudi zabavnejši. Snov morajo tako dobro razložiti, da jo razumejo vsi učenci. Dober učitelj učencem pomaga, ne kriči, jih razume in se z njimi pogovarja. Učenci samokritično ugotavljajo, da imajo učitelji premalo pravic za vzpostavitev reda in discipline v razredu in nimajo pravega orodja za ukrepanje proti nespoštljivim in predrznim učencem.

Glede staršev pa učenci ugotavljajo, da se včasih preveč vmešavajo v delo šole in da ne bi smeli imeti vstopa v razred in posegati v učni proces – razen v primerih, ko gre za kršitev otrokovih pravic.

V predlogih za izboljšave so učenci zapisali, da si želijo manj številne razrede in več povezovanja med učenci, učitelji in drugimi delavci šole, češ da so ti premalo cenjeni. Učenci predlagajo, naj bodo šolski pravilniki strožji in naj se kazni, kot so ustni ali pisni vzgojni opomini, zamenjajo z družbeno koristnim delom. Predlagajo ponovno ocenjevanje vedenja. Menijo, da bi vse šole morale imeti daljše rekreativne odmore, da bi se učenci spočili in sprostili, kar bi veliko prispevalo k bolj zbranemu učenju in boljšim odnosom.

Za učne načrte učenci ugotavljajo, da so preobsežni, da je v njih preveč podrobnosti in so vsebine preveč poglobljene ter premalo življenjske. Prepričani so, da bi morala biti učna snov medpredmetno povezana in bi se tako našel prostor za nove predmete, kot so računalništvo že v nižjih razredih, znanje o novih tehnologijah, podjetništvu in financah, varna raba interneta, prva pomoč, ekološke teme, trajnostni razvoj, ročne spretnosti. Želijo si več terenskega dela in pouka zunaj učilnice ter več projektnega in skupinskega dela. Učenci od osnovne šole pričakujejo, da bo več storila za njihovo poklicno usmerjanje in razvoj njihovih talentov. Ideje in predlogi, ki jim je vredno prisluhniti.