Po svetu z Almo Karlin

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 4. januar 2020 / 08:17

Naše razgledovanje po svetu v letu 2020 začnimo z obuditvijo spomina na veliko potovanje okoli sveta, na katero se je pred sto leti, 24. novembra 1919, podala Alma Karlin (1889–1950), ena največjih popotnic vseh časov …

Poklon veliki popotnici

Alma Karlin je opravila več velikih potovanj, tu se spomnimo le največjega, ki je trajalo skoraj devet let (1919–1928). »Čas po koncu prve svetovne vojne ni bil posebno naklonjen popotnikom, kakršna je bila Alma Karlin. V svetu je vladal odpor do nemško govorečih ljudi, težko je bilo najti zaposlitev in dovoljenje za prestop državne meje. Jugoslovansko državljanstvo je Karlinovi vsaj do neke mere olajšalo pridobitev vizumov za vstop v tuje države. Najprej je želela videti Indijo, pa ji angleške oblasti tega niso dovolile. Tako se je 24. novembra 1919 z nekaj malega denarja, pisalnim strojem Erika in s pripravljenim slovarjem desetih tujih jezikov odpeljala s celjske železniške postaje proti Trstu. Tu ji je denar hitro kopnel, ker je morala pet tednov čakati na ladjo in na vizum. Nameravala je naravnost na Japonsko, ker je bil to edini vizum, ki ga je dobila, vendar pa si je zadnji hip premislila in se odločila za pot čez Genovo v Južno Ameriko. Dvomesečno potovanje do Mollenda v Peruju je preživela v neznosnih razmerah, ob pičli hrani in v umazaniji. Tam se je izkrcala 5. aprila in bila kot belopolta ženska, sama sredi Peruja, ves čas v nevarnosti. Srečala se je s čarovništvom in vraževerji inkovskega naroda ter bila deležna številnih neprijetnosti. Tako so jo v Arequipi obtožili, da je preoblečeni čilski ali bolivijski vohun ter jo hoteli sleči in javno pregledati. Večkrat so jo skušali posiliti, zato je spala oblečena, z zastrupljenim bodalom pod blazino, vsak trenutek pripravljena na beg. Tako je iz Peruja skoraj pobegnila v Panamo, kjer se je srečala z vudujskimi čarovniki in se v upravi prekopa zaposlila kot prva ženska sodna prevajalka. A že naslednjega leta se je odpravila naprej in ob obali Srednje Amerike, s krajšima postankoma v Nikaragvi in Ekvadorju, prispela v Združene države Amerike. Tam si je ogledala Los Angeles in San Francisco ter odšla naprej na Havaje, ki so bili njen prvi daljši postanek. V času bivanja na Havajih je prevajala za muzej v Honoluluju ter si s tem zaslužila denar za nadaljevanje poti. Tako je leto dni pozneje odpotovala s Havajev na Japonsko. Življenje na Japonskem je bilo najlepši del njenega potovanja. Dobila je delo na nemški ambasadi v Tokiu in si dodobra ogledala Japonsko. A tudi tu ni dolgo zdržala, ampak se je odpravila naprej v Korejo in nato še v Mandžurijo in na Kitajsko, od tu pa na Tajvan, kjer je obiskala Tajalce, lovce na človeške glave. Nato je v Hongkongu kupila karto do Avstralije in se na poti ustavila v Manili, na Borneu, Bisernih otokih, Celebesu ter prek Četrtkovih otokov prispela v Sydney in Adelaido. Naslednja postaja na njeni poti pa je bila Nova Zelandija, od koder je potovala na Fidži, nato pa na Novo Kaledonijo, Nove Hebride, Salomonove otoke, Karolinske otoke, Bismarckove otoke, Novo Gvinejo in Moluke. Ob jezeru Sentani na Novi Gvineji je bila tudi na meji dotlej znanega sveta, saj dlje dotlej ni prišla še nobena ekspedicija. Tam se je celo srečala z ljudožerci, vendar imela srečo, da je ta srečanja srečno preživela. Vračala se je prek Indonezije in se ustavila na Celebesu, Javi in Sumatri ter pripotovala v Singapur. Pot jo je nato vodila prek Burme v Indijo, ki je bila tudi zadnja daljša postaja na njeni poti. Obiskala je Kalkuto, Agro, Delhi, Lahore, Madras in Karači, kjer je predavala o miru in za to prejela posebno odlikovanje. Iz Karačija se je nato januarja 1928 na prošnjo svoje umirajoče matere prek Adena, Port Sudana, Port Saida, Benetk in Trsta vsa bolna, shujšana in obubožana vrnila domov v Celje.« (Vir: teozofija.info/Biografija_Karlin) Neverjeten podvig, klobuk dol!

Almina popotnica

»Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč, in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del.« Tako je bila prepričana naša velika popotnica Alma Maksimilijana Karlin (1889–1950). Letos bo 14. januarja minilo že sedemdeset le tod njene smrti, sledi njenih potovanj pa ostajajo zapisane v njenih 24 objavljenih knjigah. Nekatere so na novo objavljene in vabijo k branju …

Zaprli Newseum

V Washingtonu so 31. decembra 2019 zaprli Newseum, muzej novinarstva in medijev, edinstven v svetu. Sklad Freedom Forum, ki ga upravlja, je zaradi (domnevno) finančnih razlogov prodal stavbo muzeja na Pensilvanski aveniji, prestižni lokaciji nedaleč od Kapitola. Bodo zbirke Newseuma našle nov dom?