V znamenju praznikov

Teden je bil praznično obarvan. Zaznamovala sta ga praznovanje božiča s polnočnimi mašami ter dneva samostojnosti in enotnosti, ko se spominjamo razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti.

Nismo več navajeni čakati

V torek zvečer so po številnih slovenskih domovih sedli k praznični mizi, verniki pa so božični dan začeli s polnočnimi mašami, ki so potekale v slovenskih cerkvah. V ljubljanski stolnici jo je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je adventni čas označil za čas čakanja. »Brez čakanja ne moremo doživeti pravega izkustva Boga, ker Bog preprosto ni naša posest,« je dejal ljubljanski nadškof, ki dodaja, da čakanja, ki je dandanašnji zahteven proces, saj nismo več navajeni, da moramo na nekaj čakati, temveč si vsako stvar omislimo, ko jo potrebujemo. »Nismo več navajeni čakati še na toliko drugih stvari, ker preprosto gremo in s prodajne police vzamemo, kar mislimo, da potrebujemo. In nismo več pripravljeni čakati na ljudi in jim dovoliti, da počasi rastejo v odnosu do sebe, do drugih in do Boga. Učinkoviti in produktivni morajo biti takoj in v polnosti. Bog pa ni artikel s prodajne police, ampak je živi Bog. Zato ga ne moremo kupiti, ampak je treba potrpežljivo in pozorno čakati, da odnos dozori do te mere, da v resnici postane moj Bog in moje vse,« je še povedal Stanislav Zore zbranim v ljubljanski stolnici.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl pa je poudaril, da ljudje lahko ostanemo vsak v svojem svetu, lahko pa srce odpremo, da nas doseže veselo oznanilo. Izrazil je željo, da bi vsak začutil v globini svojega srca mir, ki ga svet ne more dati, da bi tako bilo manj nesoglasij in napetosti med nami ter več ljubezni in dobrote.

Potrebujemo več dialoga in sodelovanja

Že v ponedeljek smo se spomnili plebiscita, na katerem smo se Slovenci pred 29 leti odločili za samostojnost, včeraj, na dan objave uradnih rezultatov, pa smo praznovali tudi dan samostojnosti in enotnosti.

Kot je na ponedeljkovi osrednji slovesnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma dejal predsednik države Borut Pahor, Slovenija danes ne potrebuje takšne enotnosti, kot smo jo izkazali 23. decembra 1990, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja. Kot pravi predsednik, smo danes priča porastu politike, ki deli. »Ta politika se ne trudi, da bi razlike presegala; nasprotno. Te razlike izkorišča,« Pahorjeve besede prenaša Slovenska tiskovna agencija. Pahor je poudaril tudi, da se po koncu finančne in gospodarske krize slovenska politika za razliko od gospodarstva ni prestrukturirala. Odlašanje z modernizacijo, ki vključuje tudi strukturne spremembe, pa bo po njegovem mnenju postajalo vse večja težava. Kot je še dodal, danes morda ni tako prelomen čas, kot je bil pred skoraj tridesetimi leti, a Slovenijo čaka še precej zapletenih nalog, ki jih lahko opravimo le skupaj.

Kordež že prost, nekdanjemu vodstvu Hypa grozi skoraj štirideset let zapora

Nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu so pred dnevi odobrili prošnjo za pogojni izpust in je že zapustil zapor na Dobu. Kordeža so aprila 2016 zaprli zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin. Obsojen je bil na sedem let in pol, pri čemer se mu je od dodeljene kazni odštel čas, ki ga je dotlej že preživel v zaporu, in plačilo denarne kazni v višini 23.500 evrov. Po prestani polovici kazni je lahko zaprosil za pogojni izpust.

Po poročanju v torkovem Dnevniku specializirano državno tožilstvo za štiri nekdanje člane vodstva bančne skupine Hypo zahteva 38 let zaporne kazni, stransko denarno kazen in odvzem premoženjske koristi. Predlagane kazni Božidarju Španu, Andreju Oblaku, Antonu Romihu in Andreju Potočniku se gibljejo od osem let in osem mesecev do 11 let in osem mesecev zapora. Tožilstvo četverici očita, da je oškodovala skupino Hypo. Oblak, za katerega je zagrožena najvišja kazen, naj bi preko hčerinskih družb na sporen način preprodal zemljišča na Ptuju in pri tem zaslužil 3,9 milijona evrov, sporna pa naj bi bila tudi preprodaja zemljišč v Trzinu in dobiček v vrednosti 2,4 milijona evrov. Sodišče naj bi sodbo izreklo 6. januarja.

Odobrenih 28 vlog za pomoč pri preselitvi

Od skupno 38 vlog za finančno pomoč posameznikom in družinam, ki so se zaradi arbitražne razsodbe odločili za preselitev v Slovenijo, je bilo delno ali v celoti ugodeno 28 prošnjam. Dve vlogi so umaknili, osem pa v celoti zavrnili. Skupni znesek izplačil države bo znašal več kot dva milijona evrov.

Nov helikopter prizemljen

Na novem helikopterju, ki ga je policija dobila oktobra, so zaznali hujšo tehnično napako, zaradi katere bo potrebna menjava rotorja. Oktobrska pridobitev predstavlja sicer prvo posodobitev flote, v kateri sta trenutno le dva plovna helikopterja, po 12 letih.