Mohorjeva nas je učila brati
Knjižno zbirko za leto 2020 je novembra predstavila tudi Slovenska prosvetna zveza, med drugim tudi v Ljubljani in v Mariboru, v začetku decembra pa tudi v Lepeni nad Železno Kaplo, kjer je bil rojen koroški partizan in avtor knjige Gamsi na plazu Karel Prušnik - Gašper. O njej več prihodnjič.
Knjižni dar Mohorjeve založbe za leto 2020 so novembra predstavljali po Koroškem in tudi v Galeriji Družine v Ljubljani. Letos je Mohorjeva v knjižno darilo vključila tradicionalni Koledar, ki sta ga uredila Hanzi Filipič in Karl Hren, tradicionalno Pratiko, ki jo je letos uredil Adrian Kert, pred njim je to nalogo več let opravljal dr. Franc Kattnig, in Večernice z zgodbo Ivane Vatovec z naslovom Gabrijela. To je zgodba o slovenskem dekletu, ki se je med drugo svetovno vojno zaljubila v italijanskega vojaka Pepina, ta pa ji je po umiku iz Slovenije obljubil, da ji bo po vojni pisal in jo obiskal. To se žal ni zgodilo. Vojak Pepino je Gabrijeli pošiljal pisma, vendar jih ta ni dobila, ker jih je poštna uslužbenka zadrževala. Gabrijela se je sicer poročila in rodila sina. Ko sta ji mož in sin umrla, je šla v Italijo iskat svojega ljubega, vendar tudi njega ni našla živega …
Letošnje »mohorjanke« so predstavili tudi v Šmihelu nad Pliberkom / St. Michaelom. O njem je v Koledarju objavljen poseben članek. Glavni urednik Mohorjeve založbe Hanzi Filipič je segel v zgodovino Mohorjeve družbe, ki je s svojimi knjigami izobraževala Slovence in jih je učila brati. Še posebej priljubljena sta bila Koledar in Večernice z zgodbami, s katerimi so si po domovih z branjem krajšali zimske večere. Slovenci smo tudi zaradi Mohorjevih knjig postali narod bralcev. Mohorjeva je imela konec prve svetovne vojne 90.500 naročnikov. Žal je do danes bralna kultura upadla. Hanzi Filipič je v imenu časnikarja Janka Kulmescha (zadržala ga je bolezen) predstavil njegovo knjigo o znanem koroškem Slovencu Fricu Kumru - Črčeju. Fric je bil zagovornik samostojnega političnega nastopanja Slovencev in ni zagovarjal kandidiranja Slovencev na strankarskih listah, kar so koroškim Slovencem pogosto svetovali iz Slovenije oziroma Jugoslavije.
Na predstavitvi Mohorjevih knjig je bil tudi predsednik Katoliškega prosvetnega društva Šmihel nad Pliberkom Silvo Jernej. Povedal je, da je Šmihel znan po bogati kulturni dejavnosti. Zelo dejavni so gledališčniki, še posebej pa so ponosni na lutkarstvo. Najbolj znan je lutkarski festival Cikl – Cakl. Letos, za praznik lutkarstva, so starejši in mlajši lutkarji združili moči in zaigrali igro s sedmimi prizori Š.O.R.F: ali Šmihel obleče rdeč frak. Fara Šmihel ima slovenskega župnika, mag. Slavka Thalerja.