Vrnitev legende
Eden izmed vrhuncev škofjeloškega koncertno-umetniškega dogajanja veselega decembra bo koncert Radeta Šerbedžije, ki bo ob spremstvu skupine Zapadni kolodvor nastopil v nedeljo, 22. decembra, ob 19. uri na odru Kristalne dvorane Sokolskega doma.
Domala celotno življenje Radeta Šerbedžije se vrti okrog filmov in gledališča, njegova strast pa so koncertni odri. Zaradi natrpanega urnika snemanj se le redko lahko poda na koncertna gostovanja. A prav zato je vsak njegov koncert še toliko večja poslastica, ki pritegne vse ljubitelje njegovih izjemnih interpretacij.
Kot ena največjih igralskih osebnosti predstavljate simbol žive legende, obenem pa na vsakem koraku še vedno ohranjate svežino in vitalnost. Kaj vse vas – poleg priprave novega glasbenega albuma – okupira v vašem zadnjem obdobju?
Pravzaprav nič posebnega, živim tako kot že do sedaj. No, velika sprememba je gotovo odhod treh hčera iz domačega zavetja: Vanja je v Avstraliji, Milica v Liverpoolu, Nina pa trenutno v Beogradu. S soprogo Lenko ne predavava več na Reki, tako da več časa preživiva v Zagrebu, predvsem zaradi vnukov. Veliko potujeva, če je le možno, skupaj, čeprav je to pogosto težko. Trenutno na primer v New Yorku snemam serijo Črni seznam, tako da se bova zopet ujela v Beogradu. Kovčki so vedno pripravljeni za pot ...
Po šestih letih se vračate na mesto zločina … Na koncertnih deskah vas vidimo redko, zato so vaši koncerti še toliko bolj posebni. Kateri spomini vas vežejo na Škofjo Loko?
Konec sedemdesetih sem pogosto zahajal v Škofjo Loko k svojim prijateljem, družini Havlina. Peter Havlina je bil tedaj škofjeloški župan in z veseljem sem jih obiskal. Gre za staro družinsko prijateljstvo, ki izvira iz čudovitega dalmatinskega otoka Silbe, kjer smo skupaj preživljali poletne dni. To so bili nepozabni časi ...
Vašo izpovedno interpretacijo lahko označimo kot šanson, kar je logično – mar ni prav šanson tista optimalna umetniška zvrst, ki v sebi združuje tako igralske veščine umetnika kot njegovo glasbeno strast?
Drži, pesmi, ki jih prepevam, so večinoma šansonskega tipa, čeprav me v zadnjem obdobju moj glasbeni menedžer, slavni Amir Bahtijarević - Baba, vse bolj nagovarja k še bolj ambicioznim glasbenim podvigom. Njegova je ideja o priredbi znane Novkovićeve skladbe Ostala si uvijek ista, ki jo je proslavil legendarni Mišo Kovač. Prav zaradi prijateljstva z Mišem sem se odločil za to pesem ter jo priredil na svoj način ter ji dodal nekaj lastnih misli o tistem času. No, pred nekaj meseci je kitarist Hus iz skupine Parni valjak prav zame napisal dve odlični pesmi, ki sicer nista šansona. Zaradi te njegove geste se čutim izjemno počaščenega. Sicer pa, ko že omenjam svoj glasbeni angažma, lahko omenim, da sem v znamenitem muzikalu Južni Pacifik z igralko Glenn Close zapel nekaj zahtevnih skladb, in to z newyorškim simfoničnim orkestrom – vidite torej, česa vse smo zmožni igralci. (smeh) To je nekaj, česar mi moj prijatelj Ratko Polič nikakor ne more odpustiti, saj sam tega ne zmore. On zna zgolj igrati in pri tem je verjetno najboljši na vsem svetu.
Na koncertu boste predstavili svoj novi album, ki bo izšel v naslednjih mesecih. Česa vsega se lahko nadeja občinstvo v Kristalni dvorani?
Tako veliko različnih skladb imam na repertoarju, da niti sam ne vem, kakšen bo nedeljski koncert. Pa vendar, karkoli bom že izvedel, vsekakor ne bosta umanjkali večni Barbara in Ines. Nekoč na enem izmed koncertov nisem izvedel pesmi Ne daj se, Ines in po koncertu me je pričakalo ducat ogorčenih žena, ki so mi z otožno ogorčenostjo v očeh očitale: Tega nam ne bi smeli narediti ...