Pridelek manjši od porabe

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 16. december 2019 / 12:53

V Sloveniji je manj kot polovična samooskrba s krompirjem. Letos je bil pridelek poznega krompirja še za desetino manjši kot lani.

Naklo – Podjetje RWA Slovenija je pred nedavnim pripravilo pri Marinšku v Naklem tradicionalni, že trinajsti dan krompirja, tokrat v sodelovanju s podjetjem Picount, Kmetijskim inštitutom Slovenije in nemškim partnerjem Europlant.

Kot je v uvodnem nagovoru dejal Jože Mohar iz RWA Slovenija, je letos v Sloveniji pridelava poznega krompirja potekala na približno enakih površinah kot lani, pridelek pa je bil za desetino manjši od lanskega, kar ob manj kot polovični samooskrbi s krompirjem ni najbolj spodbudno za krizne čase. Letos so bili pogoji za pridelovanje krompirja dokaj spremenljivi in so jih zaznamovali močna pozeba zgodnjih sort na Gorenjskem, hladen in moker maj, prvi vročinski val v juniju, ki je prizadel plitve korenine krompirja zgodnjih sort, julija neurje s točo, zlasti na Štajerskem, in lepo jesensko vreme, ki je omogočilo nemoten izkop. V podjetju so letos pripravili dva poskusa s krompirjem, eden od teh je bil na Polici pri Naklem, kjer so preskušali pet sort krompirja, pri katerih je bilo povprečje 16 gomoljev na rastlino in povprečni pridelek 52,6 tone na hektar. V ponudbi semenskega krompirja za prihodnjo pridelovalno sezono se vse bolj osredotočajo na rumenomesnate sorte, še pred leti so potrošniki želeli predvsem belomesnate.

Jože Mohar je v imenu Europlanta predstavil tudi cene in trende na nemškem in evropskem trgu krompirja. Kot je dejal, se v Evropski uniji, kjer so glavne pridelovalke Nizozemska, Francija, Belgija, Nemčija in Velika Britanija, površine, posajene s krompirjem, povečujejo, vendar predvsem na računa pridelave za potrebe predelovalne industrije (čips, pomfrit), tudi njihov skupni pridelek jedilnega krompirja je bil letos za 2,5 milijona ton večji kot leto prej. Medtem ko je na primer Nemčija lani posadila s krompirjem za desetino več površin kot predlani, pa Poljska, ki je tudi velika pridelovalka, iz leta v leto zmanjšuje pridelavo. Kar zadeva ceno krompirja, je na nemškem trgu trenutno za kmeta 19,42 evra za sto kilogramov, v primerjavi z lani je nižja, pričakujejo pa počasno naraščanje. In kakšna je napoved za naprej? Mediteranske države bodo zaradi dobrih letošnjih cen zgodnjega krompirja povečale pridelavo. V jugovzhodni Evropi se bo zaradi izboljševanja življenjskega standarda zmanjšala pridelava na domačih vrtovih, enako se bo zgodilo tudi v srednji in vzhodni Evropi, kjer se bodo poklicni pridelovalci še bolje opremili za boljšo in še večjo pridelavo, v severozahodni Evropi pa pri pridelavi jedilnega krompirja ne pričakujejo sprememb.

Dr. Peter Dolničar je v strokovnem delu srečanja predstavil fiziološke napake krompirja in ukrepe za njihovo zmanjšanje ter nove rešitve za sušenje (desikacijo) krompirjeve cime. Kot je dejal, je pri vsaki napaki, ki se pojavi, treba ugotoviti, ali je ta posledica vremena, tehnologije ali občutljivosti sorte. Napake so različne. Na površini gomoljev se lahko kažejo kot zelen gomolj, lenticela na gomolju, sprememba oblika gomolja ali kot pokanje gomolja. Med napake sodi tudi ponovna rast delov gomolja, izraščanje stolonov in stebel, tvorba novih gomoljev in gomoljčkasta kalitev (spomladi po saditvi), med rastjo se napake v mesu gomoljev kažejo kot votlo srce, rjava pegavost, steklavost gomoljev, črno srce, žilni obroč, sivenje gomoljev, napake pa so lahko tudi posledica mehanskih poškodb, zmrzali, napačne uporabe herbicidov ...

Podjetje Picount je pridelovalcem predstavilo škropilni program za prihodnje leto in poskus s pripravkom proti kaljenju krompirja Fazor.