Milijonska tožba zoper Dars

Kranjski Iskratel, ki pred leti ni dobil posla za uvedbo sistema elektronskega cestninjenja, je zoper Dars podal odškodninsko tožbo v vrednosti skoraj osemnajst milijonov evrov.

Ljubljana – Spomnimo: Med štirimi ponudniki za izvedbo javnega naročila elektronskega cestninjenja je Dars izbral slabih sto milijonov evrov vredno ponudbo Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free, skupna ponudba Iskratela in njihovega slovaškega partnerja SkyToll pa je bila ocenjena na dobrih deset milijonov evrov več. V Iskratelu, kjer poudarjajo, da so kot edini ponujali rešitev satelitske tehnologije in mobilnih komunikacij, ki jo priporoča tudi EU, vse odtlej poudarjajo, da je bil postopek javnega naročila izpeljan nezakonito.

V družbi Iskratel so že pred tremi leti izrazili nezadovoljstvo, ker njihova ponudba elektronskega cestninjenja za težka vozila ni bila izbrana, potem ko je Državna revizijska komisija njihovo pritožbo zavrnila, pa so napovedali, da bodo preučili pravna sredstva, ki so jim še na voljo. Tako so 4. septembra zoper Družbo za avtoceste (Dars) vložili odškodninsko tožbo v višini 17,7 milijona evrov, podrobnosti pa so predstavili v sredo na novinarski konferenci.

Kot je povedal direktor Željko Puljić, ki je skupaj z odvetnikom Domnom Neffatom v sredo pojasnjeval razloge za vložitev odškodninske tožbe, so odgovorni na Darsu zlorabili postopek izbire javnega naročila, ki je bil izpeljan v škodo ponudnikov, zlorabljena pa so bila tudi javna finančna sredstva.

Puljić je poudaril, da je bilo z izbranim ponudnikom v tem času sklenjenih še deset aneksov k pogodbi, zaradi katerih je vsebina posla bistveno drugačna od vsebine, ki je bila razpisana z javnim naročilom. Iskratel pa bi v skladu z vsebino, ki se trenutno izvaja, v postopku javnega naročila oddal ponudbo z nižjo ceno. Med drugim v Iskratelu poudarjajo, da izbrani izvajalec ni vzpostavil sistema v danem dvanajstmesečnem roku ter ni ponudil nadgradnje programske opreme, prav tako pravijo, da je bila z aneksi spremenjena pogodba bistveno ugodnejša za izvajalca, saj ekonomsko ravnotežje spreminja v njegovo korist.

Kot je poudaril Neffat, je zaradi kršitve pravil Iskratel izgubil posel, zaradi česar je upravičen do povrnitve škode, ki je ob tem nastala, torej tako povrnitve stroškov, povezanih s pripravo ponudbe, kot zneska v višini izgubljenega dobička. Vse skupaj ocenjujejo na 17,7 milijona evrov.

»Želimo si, da bi se vzpostavili takšni standardi delovanja pri javnih naročilih, da bi bili izbrani pravi produkti, prave rešitve in prave storitve in bi bili ob tem spoštovani vsi pogoji javnih razpisov,« je o vzrokih za medijsko izpostavljanje problema povedal Puljić, ki si želi »dvigniti standarde javnega naročanja, ki zakonsko ni v celoti urejeno«, zato bi morebitne spremembe zakonodaje v družbi pozdravili.

Dars očitke zavrača

Za pojasnila smo zaprosili tudi Dars, kjer očitke zavračajo in poudarjajo, da so v vseh fazah postopka ravnali zakonito in skladno s predpisi. Dodajajo, da Iskratelu v tem primeru ni mogla nastati nobena oblika pravno priznane škode, za katero bi bil lahko odgovoren Dars – »takšne škode, kot jo uveljavlja Iskratel s tožbo, pa po slovenskih predpisih niti ni mogoče uveljaviti«. Kot pravijo na Darsu, je državna revizijska komisija že odločala o zadevi, tožbo pa si razlagajo kot poskus, kako »obiti učinek pravnomočnosti odločbe organa, ki je pristojen za presojo zakonitosti oddaje javnih naročil«.

Prav tako na Darsu pravijo, da so že v fazi priprave javnega naročila glede na zahtevnost predmeta pogodbe in njeno trajanje predvideli, da bo pogodbo treba spreminjati. »Zato je razloge za sklenitev aneksov in postopek, po katerem bodo sklenjeni, predvidela že pogodba. To izrecno urejajo in dopuščajo predpisi s področja javnega naročanja, ki jih Dars, d. d., dosledno spoštuje,« so še zapisali v odgovoru in dodali, da je bila sklenitev aneksov potrebna, ker se v času objave razpisa še ni vedelo, kakšno tehnologijo za cestninjenje bodo ponudili ponudniki, poleg tega se je v času po objavi razpisa odprl nov odsek podravske avtoceste, ki ga je bilo treba opremiti in vključiti v sistem elektronskega cestninjenja z aneksom, z aneksom pa so urejali tudi kasnejše spremembe zakonskih predpisov.

Zaključujejo, da se zaradi sklenjenih aneksov k pogodbi osnovna pogodbena cena ni zvišala za več kot 3,9 odstotka oz. 3,5 milijona evrov, s čimer je še vedno bistveno nižja od ponujene cene družbe Iskratel.