Kakšna je »cena« ošpic

Besedilo: Suzana Podgoršek Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sobota, 14. december 2019 / 15:58

Ošpice so bile dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko smo pri nas uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število bolnikov začelo upadati. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bila zadnja epidemija ošpic pri nas v letih 1994/95. Tudi ošpice sodijo med t. i. potovalne bolezni, okužimo se lahko v tujini ali pa nekdo okužbo iz tujine prinese k nam, kot je bil pred kratkim vnos na območju Škofje Loke. Cepljenje z dvema odmerkoma cepiva je edina učinkovita zaščita, čeprav tudi ta ni povsem stoodstotna. Je pa pri tistih osebah, ki kljub cepljenju zbolijo, običajno potek bolezni lažji in verjetnost za zaplete manjša. Prvi odmerek cepiva otroci prejmejo po enem letu starosti, drugega pred vstopom v šolo. Precepljenost otrok proti ošpicam v Sloveniji je v zad­njih letih spet pod priporočljivo mejo 95 odstotkov, a ravno kolektivna imunost okrepi učinek cepljenja. Varnost za vse, ki so ogroženi, zagotovi le dovolj cepljenih. Ta zaščita je na primer zelo pomembna za osebe, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljene, kot so nekateri bolniki z rakom, bolniki z boleznimi imunske pomanjkljivosti ...

V našem, razvitem svetu se nekaterim staršem zdi, da je cepljenje najranljivejše skupine, naših otrok, nepotrebno. Očitno le do takrat, ko se ta ne naseli v njihovo neposredno bližino. Po poročanju 24 ur je direktor Zdravstvenega doma Kamnik, kjer so že potrdili prvo okužbo pri otroku, povedal, da opažajo porast klicev zaskrbljenih staršev necepljenih otrok in da je kar naenkrat želja po cepljenju narasla tudi pri nasprotnikih cepljenja. Virus namreč lahko povzroči resne zaplete, kot sta vnetje osrednjega živčevja in pljučnica.

Pomemben del odgovornosti, da se različne okužbe ne širijo, ima tudi sistem s svojimi ukrepi. Zdravstveni domovi, denimo Kranj in Škofja Loka, v laboratorijih še nimajo ločenih odvzemnih mest za zdrave in bolne paciente. Virus ošpic je v kužnih kapljicah, ki v zraku lebdijo več ur, in se ga nalezemo z vdihavanjem. Izolirne sobe imajo pediatrične ambulante, odrasle praviloma ne, zato so v ZD Škofja Loka za primer epidemije ošpic za pregled zasilno uredili kar reševalno vozilo. So pa še drugi ukrepi, ne nujno povezani z visokimi stroški, kot je npr. zamenjava vrat »na kljuko«, kjer prehaja največ pacientov, z nihajnimi, drsnimi, kot to že imajo urejeno v Kranju.

Človek se ima (naj bi se imel) v življenju pravico odločati svobodno. Bi rekla, da je tako prav, a le dokler zaradi lastne volje ne škodujemo drugim. Veliko odgovornost imamo odrasli, ki se odločamo v imenu otrok. Premislimo ...