Takole so Davorina Preisingerja (stoji spredaj v sredini) prijetno presenetili prijatelji. / Foto: Primož Pičulin

Za jubilej v jamo

Kdo je osemdesetletni Kranjčan Davorin Preisinger? »Ati, dedi, jamar, kamenčkar, fotograf, pisec, gobar, žurer.« Takole so mu kar na kamen napisali njegovi »tamladi«, jamarski prijatelji pa so mu postavili mlaj ...

Davorin Preisinger se je rodil 26. novembra 1939 v Stražišču pri Kranju, kjer je zaključil osnovno šolo, šolanje pa nadaljeval na tedanji poklicni Industrijski puškarski šoli v Kranju, zatem pa v Industrijski kovinarski šoli Iskra. Ob delu je zaključil še srednjo tehnično šolo in študij strojništva na mariborski fakulteti. Najprej je delal kot orodjar, bil je vodja stiskalnic v kranjski Iskri in po študiju vodja razvojnega oddelka v istem podjetju. Nekaj časa je bil tehnični vodja v Kovinsko-obrtnem podjetju KOP Kranj, potem se je vrnil v Iskro v razvojni oddelek, pred upokojitvijo služboval še v podjetju Nastro Ljubljana kot tehnični direktor.

Prepotoval je »pol« sveta in spoznal, da so preprosti ljudje povsod dobri. V hribe je rad hodil in bil gorski reševalec, potem pa mu je nekdo v Zoisovi zimski koči pod Grintovcem povedal, da je tudi v jamah lepo. Vstopil je v temne globine in ena prvih, ki jo je obiskal, je bila Častitljiva jama na Jelovici. Pritegnil ga je tudi svet mineralov in fosilov, med drugim je s prispevki sodeloval pri monografiji Mineralna bogastva Slovenije. Del njegove bogate zbirke mineralov in fosilov je na ogled v kranjskih rovih, svoje bogato znanje deli tudi na aktualni razstavi Jamski svet pod gorami v Slovenskem planinskem muzeju. Po njem se imenuje korala Prei­singerella stegovnikensis, ki jo je odkril pod Stegovnikom. Je častni član Društva za raziskovanje jam Kranj, častni član in nekdanji predsednik Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije Tržič, prejemnik županovega priznanja Občine Tržič in zlatega znaka Jamarske zveze Slovenije (JZS) za življenjsko delo. Štiri leta je bil predsednik JZS. Odraščal je ob bratih Miru in že pokojnem Oskarju. Ima hčere Sašo, Špelo in Uršo, razveseli se tudi obiska vnukov Pine, Žana, Drejca, Janža, Tajde in Tima. Osebni jubilej je praznoval na svoj način, s spustom v Gorjansko jamo nad Krnico, ki jo je prvič obiskal leta 1967; približno tako globoka je, kot je visok kranjski nebotičnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 17. november 2008 / 07:00

Erjavec ni pravi za okoljskega ministra

Kranj - V gibanju AAG-GREENSLO so izrazili nezadovoljstvo nad predlogom mandatarja nove vlade Boruta Pahorja, da za ministra za okolje in prostor predlaga predsednika DeSU...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:09

Noč čarovnic

Salzburško v soncu. V Mozartovem mestu so trgovine polne kostumov in pritiklin za noč čarovnic. A mene zanese v knjigarno. Izbrani pravi, da čarovniškega kostuma tako in tako ne potrebujem. Zgodba,...

GG Plus / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:07

Presenečenje (2)

»Nekega lepega dne si je stric Gustl kupil moped. Dejal je, da ne gre drugače, ker ga bolijo noge. A je veselje ob novi pridobitvi trajalo le kratek čas. Na poledeneli cesti ga je zaneslo...

GG Plus / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:06

Mrk protestnikov in sindikalistov

Metafizika po Schelerju: »Metafizika je, če iščeš črno mačko v kotu zatemnjene črne sobe, ki je povsem okrogla, mačke pa v njej sploh ni.«

Gospodarstvo / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 19:58

Davčni popust le za prvo leto

Lastniki stanovanjskih nepremičnin naj bi le v prvem letu uveljavitve zakona o davku na nepremičnine plačevali davek od znižane davčne osnove.

Kultura / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 19:24

Pogledi na Grintovce

Pregledna razstava Moč gora vso svojo pozornost namenja likovnim upodobitvam Kamniško Savinjskih Alp od nekoč do danes. Na ogled je 41 del slikarjev od Karingerja do Perka, Berleca in Hafnerja.