Takole so Davorina Preisingerja (stoji spredaj v sredini) prijetno presenetili prijatelji. / Foto: Primož Pičulin

Za jubilej v jamo

Kdo je osemdesetletni Kranjčan Davorin Preisinger? »Ati, dedi, jamar, kamenčkar, fotograf, pisec, gobar, žurer.« Takole so mu kar na kamen napisali njegovi »tamladi«, jamarski prijatelji pa so mu postavili mlaj ...

Davorin Preisinger se je rodil 26. novembra 1939 v Stražišču pri Kranju, kjer je zaključil osnovno šolo, šolanje pa nadaljeval na tedanji poklicni Industrijski puškarski šoli v Kranju, zatem pa v Industrijski kovinarski šoli Iskra. Ob delu je zaključil še srednjo tehnično šolo in študij strojništva na mariborski fakulteti. Najprej je delal kot orodjar, bil je vodja stiskalnic v kranjski Iskri in po študiju vodja razvojnega oddelka v istem podjetju. Nekaj časa je bil tehnični vodja v Kovinsko-obrtnem podjetju KOP Kranj, potem se je vrnil v Iskro v razvojni oddelek, pred upokojitvijo služboval še v podjetju Nastro Ljubljana kot tehnični direktor.

Prepotoval je »pol« sveta in spoznal, da so preprosti ljudje povsod dobri. V hribe je rad hodil in bil gorski reševalec, potem pa mu je nekdo v Zoisovi zimski koči pod Grintovcem povedal, da je tudi v jamah lepo. Vstopil je v temne globine in ena prvih, ki jo je obiskal, je bila Častitljiva jama na Jelovici. Pritegnil ga je tudi svet mineralov in fosilov, med drugim je s prispevki sodeloval pri monografiji Mineralna bogastva Slovenije. Del njegove bogate zbirke mineralov in fosilov je na ogled v kranjskih rovih, svoje bogato znanje deli tudi na aktualni razstavi Jamski svet pod gorami v Slovenskem planinskem muzeju. Po njem se imenuje korala Prei­singerella stegovnikensis, ki jo je odkril pod Stegovnikom. Je častni član Društva za raziskovanje jam Kranj, častni član in nekdanji predsednik Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije Tržič, prejemnik županovega priznanja Občine Tržič in zlatega znaka Jamarske zveze Slovenije (JZS) za življenjsko delo. Štiri leta je bil predsednik JZS. Odraščal je ob bratih Miru in že pokojnem Oskarju. Ima hčere Sašo, Špelo in Uršo, razveseli se tudi obiska vnukov Pine, Žana, Drejca, Janža, Tajde in Tima. Osebni jubilej je praznoval na svoj način, s spustom v Gorjansko jamo nad Krnico, ki jo je prvič obiskal leta 1967; približno tako globoka je, kot je visok kranjski nebotičnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 10. november 2006 / 06:00

Tartufi

Tartufi so izredno dragocene gobe močnega vonja. Da imajo čudežno moč, so pri nas menda prvi ugotovili frančiškanski duhovniki iz Istre, in to pred več kot sto leti, ko so s prašiči v do...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / ponedeljek, 17. avgust 2020 / 14:42

Priznanja za najboljše dijake

Radovljiški župan Ciril Globočnik je sprejel letošnje zlate maturante in dijake, ki so bili odlični v vseh letnikih srednje šole.

GG Plus / ponedeljek, 17. avgust 2020 / 14:39

Stari grad mu je prirasel k srcu

Metod Ferbar iz Smlednika, ki je širši javnosti znan tudi kot nekdanji načelnik Upravne enote Kranj, je novi častni občan občine Medvode.

Zanimivosti / ponedeljek, 17. avgust 2020 / 14:34

Poleti posežemo po lahkotnejših knjigah

Knjižnice v poletnem času beležijo povečano izposojo knjig, saj dopustniki prosti čas radi preživijo ob prebiranju tako strokovne literature kot klasičnega ali lahkotnejšega leposlovja. Katere knjige,...

Gorenjska / ponedeljek, 17. avgust 2020 / 14:33

Za maturo vsi (še) niso plesali

Nekaj plesov so maturanti letos imeli, v nekaterih srednjih šolah so se odločili, da jih zaradi epidemije covida-19 prestavijo na september, nekateri pa so se morali maturantskemu plesu odpovedati.

Tržič / ponedeljek, 17. avgust 2020 / 14:32

Zaključujejo sanacijo deponije

Konec letošnjega leta bodo na Komunali Tržič zaključili sanacijo deponije Kovor, strošek sanacije bo okrog dva milijona evrov.