Od sove do risa

V Zlatorogovi galeriji na sedežu Lovske zveze Slovenije v Ljubljani se s slikami z lovskimi motivi in motivi iz narave predstavljata oče in sin Igor in Aleš Pičulin iz Stražišča.

Ljubljana – Seveda se nam v mislih hitro naslika prispodoba o jabolku in drevesu, ki ob ogledovanju slikarske razstave v galerijskih prostorih Lovske zveze Slovenije vsekakor potrjuje svojo pregovornost. Oba razstavljavca, tako Igorja kot Aleša, v širšem okolju prepoznavna ljubiteljska slikarja, poleg najbližjega sorodstva povezuje tudi članstvo v Lovski družini Jošt, in čeprav ju loči poklic – oče je po stroki grafični oblikovalec, sin pa diplomirani inženir gozdarstva – sta oba tudi zaprisežena ljubitelja narave. Še posebno tiste, ki jo predstavlja osrednja motivika njunih likovnih del, s katerimi se srečamo na tokratni razstavi.

Kot bi sredi gozda, v nizkem grmičevju, na gozdni jasi, strmem travnatem obronku ali pa na ozki stezi v osrčju gorskega sveta od blizu opazovali jelene in srne, medvede in lisice, sovo na lesenem štoru, ptice v drevesnih krošnjah, gamse in orle s kuliso skal v ozadju, mogoče samo volčje sledi na blatnem kolovozu. Ne fotografije, ampak natančno izrisane realistične podobe živali nam zlezejo pod kožo. Igor se predstavlja z 28 deli v tehnikah akvarela in akrila, Aleš pa je obesil deset akvarelov.

»Aleš je že v otroških letih kazal nadarjenost za slikarstvo, podobno kot sem jo jaz podedoval po svojem očetu. Prav tako je bil ljubiteljski slikar in me je že kot otroka dal v uk k slikarju Milanu Batisti,« pripoveduje Igor, Aleš pa dodaja: »Oče je risal lovske motive, jaz sem sedel na drugi strani mize in se trudil narisati enako kot on. Potem me je popravljal, mi svetoval in počasi sem bil vse boljši. Pomembno pri tem je bilo, da sem ogromno risal, saj me je to zelo veselilo. Eno leto sem hodil tudi na tečaj k slikarju Zmagu Puharju, kjer sem pridobil še nekaj dodatnega likovnega znanja.«

Slikanje najboljši konjiček

Igor se je pred dvema mesecema upokojil, svoj poklicni vek pa je kot grafični oblikovalec preživel v Iskri, kasneje Iskraemecu. Ob službi se je vseskozi ukvarjal z ilustracijami, že več kot trideset let sodeluje z revijo Lovec, kakih šest let pa tudi s sorodno avstrijsko revijo Anblick. Ilustriral je več kot 25 knjig in učbenikov z naravovarstveno in lovsko tematiko. V šali doda, da ima zdaj še več časa za slikanje – za razliko od sina, ki je na začetku svoje poklicne poti. Aleš pripravlja magisterij in je zaposlen na Zavodu za gozdove, kjer je vključen v evropski projekt Life Lynx, projekt ponovnega doseljevanja risa v Slovenijo in na Hrvaško. »Srečo imam, da sem vsaj pol delovnega časa na terenu in imam veliko kontakta, srečanj z gozdnimi živalmi,« pove Aleš in ob tem – oba z očetom seveda slikata s pomočjo fotografij – poudarja, kako pomembno je pri delu imeti v mislih žival, ki si jo pred tem videl v njenem naravnem okolju.

Igor je doslej naslikal več kot 2500 slik, za tokratno razstavo pa je izbral predvsem ilustracije iz revij ali knjig, Aleš pa se predstavlja z deli iz zadnjega obdobja. Sicer oba slikata tudi portrete in druge motive, na papir, platno, les, steno, tudi na instrumente, kot sta harmonika ali kitara. Aleš se v zadnjem času nekoliko bolj ukvarja z risanjem karikatur. Slikata tudi po naročilu, oba imata svoj krog naročnikov, včasih pa tudi eden drugemu priskočita na pomoč, če sta v stiski s časom. »Na stotine portretov in tudi hiš, kozolcev, pokrajin sem naslikal,« pove Igor. Na vprašanje, ali sta tekmovala, kdo bo tokrat razstavil boljše, pa skupaj z Alešem v en glas odgovorita, da si niti najmanj nista konkurenca. Da sicer rada komentirata slike eden drugemu in hkrati predlagata, kako bi pa sama naslikala. Nasvete vedno upoštevata, tudi oče, čeprav je seveda bolj izkušen kot sin. »Včasih je po dveh, treh urah dela orodje bolje odložiti, se malo osvežiti in potem spet poprijeti za čopič,« pove Aleš.

V Kranju svojih del še nista predstavila v večjem obsegu, razen na skupinskih razstavah v domačem Stražišču. Seveda pa bosta z veseljem sprejela povabilo in pokazala svoj ustvarjalni likovni svet, kot tokrat na sedežu Lovske zveze Slovenije v Ljubljani, kjer bo razstava na ogled vse do februarja prihodnje leto.