Bodo smučišča le še muzeji?

Številni ljubitelji smučanja že z nestrpnostjo pričakujejo zimo in s tem odprtje prvih smučišč. Predprodaja smučarskih vozovnic se počasi izteka, medtem pa slovenski žičničarji vneto spremljajo vremenske napovedi in nestrpno pričakujejo pošiljke snega ali vsaj temperature, ki bi jim omogočile izdelavo t. i. tehničnega snega s snežnimi topovi. Večina slovenskih smučišč namreč leži v sredogorju, na sorazmerno nizkih nadmorskih višinah, s čimer vse bolj postajajo žrtve podnebnih sprememb – milih in kratkih zim. Tudi zato se smučarski centri danes vse raje imenujejo gorski centri, saj so pestro in raznoliko turistično ponudbo primorani ohranjati skozi vse leto, tudi v času poletne sezone – in na ta način pokriti davek, ki ga terjajo vse bolj zelene zime.

Vreme pa ni edina skrb slovenskih gorskih centrov. V Sloveniji, kjer se je v zadnjih letih bore malo vlagalo v investicije v žičnice, povprečna starost naprav že presega trideset let. Stroški vzdrževanja rastejo in hitro lahko dosežejo nekaj sto tisoč evrov, denarja za nakup naprave, ki stane nekaj milijonov evrov, pa ni. Žičničarji so zato jasni: če država ne bo stopila naproti, smučarskega turizma pri nas na dolgi rok ne bo več. Ali kot se je slikovito izrazil podpredsednik združenja žičničarjev in direktor RTC Krvavec Janez Janša: slovenska smučišča bodo brez državne injekcije postala muzeji na prostem. Turizem nista samo Bled in Portorož, temveč tudi številna manjša gorska središča, ki prav tako prispevajo delež k rasti turizma pri nas, je bilo slišati med žičničarji.

Smučanje predstavlja velik del slovenske (športne) nacionalne identitete, s čimer se morda lahko kosajo le še smučarski poleti v Planici, zato je misel na propad nekaj največjih gorskih centrov za marsikoga strašljiva. S tem pa bi tudi uspehi slovenskih vrhunskih smučarjev kaj kmalu postali zgodovina. Smučarskega naroda brez smučišč pač ne more biti.

Predstavniki gorskih centrov si sicer precej obetajo od sprememb zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, ki je trenutno v obravnavi in bi omogočil tudi finančno pomoč države. S tem bi se tudi Slovenija pridružila evropskim državam, ki že vlagajo v žičniško infrastrukturo.

Slovenska smučišča naj bi v naslednjih letih za investicije potrebovala okoli sto milijonov evrov. Kolikšen delež, če sploh, bo zanje namenila država, seveda še ni znano. Kot kaže, pa bo prav od njene pomoči odvisna usoda marsikaterega slovenskega smučišča.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 14. januar 2012 / 07:00

Veliki mednarodni razstavi psov

Ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bosta danes in jutri, oba dneva od 9. do 17. ure, mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana I in II, za kateri je prijavljenih...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 13. januar 2020 / 21:50

Življenje je posvetil sabljanju

Kamničan Peter Krajnc je star komaj šestnajst let, pa že natanko ve, kaj si v življenju želi početi. Karkoli, da bo le povezano s sabljanjem. Slovenija je zanj postala premajhna, saj je na tekmovalnem...

Gospodarstvo / ponedeljek, 13. januar 2020 / 21:45

Nima se časa postarati

Priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in naziv najstarejšega obrtnika leta je ob koncu minulega leta prejel kranjski orodjar Ludvik Kavčič. Čeprav je v 83. letu, je še vedno aktiven tako v d...

GG Plus / ponedeljek, 13. januar 2020 / 21:40

V kitajskih Benetkah je lepo

Tako pravita Kranjčana Urša in Anzej Lemut, ki že osemnajst let živita v kitajskem mestu Suzhou, kjer so se jima rodili tudi trije otroci. Mesto, znano tudi kot kitajske Benetke, je v teh letih dožive...

Zanimivosti / ponedeljek, 13. januar 2020 / 21:40

Riklijeva slika spet na Bledu

Margarethe Simak - Rikli, potomka švicarskega naravnega zdravilca Arnolda Riklija, ki velja za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu, je blejski občini podarila eno izmed slik iz Riklijeve zapuščin...

Razvedrilo / ponedeljek, 13. januar 2020 / 21:34

Zasedba iz Rateč

Zahod Band je letos igral na organiziranem silvestrovanju na prostem na Jesenicah, lani je nastopil v Mojstrani. Fantje v skupini se spominjajo dni, ko so imeli tudi po dva »špila« na dan in so igrali...