Štebe z novo ovadbo

Tomaž Štebe je zaradi zaprtja in porušitve vodovoda in odvzema vodnih pravic Občini Mengeš skupaj s še okoli osemdesetimi sopodpisniki podal skupinsko ovadbo na Nacionalni preiskovalni urad.

Mengeš – Prvopodpisnik skupinske ovadbe, vodja Civilne iniciative Mengeš, s katero nastopa v občinskem svetu, sicer pa nekdanji mengeški župan Tomaž Štebe, je ovadbo podal »zaradi izvedene kazensko-odškodninske porušitve in še prej zaprtja primarnega magistralnega vodovoda v sklopu Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec«. Vlagatelji – poleg Štebeta jo je podpisalo še okoli osemdeset ljudi, nekateri tudi izven meja občine – pravijo, da je bilo zaprtje in nato porušitev v nasprotju s sprejetimi sklepi mengeškega občinskega sveta. Menijo, da naj bi do porušitve prišlo v letu 2016 ali 2017. Kot pravi Štebe, z neposrednimi dokazi za porušitev ne razpolaga in naj to raziščejo kriminalisti. »Imam dve izjavi, nekdo pravi, da je to videl, drugi pa, da je pri tem sodeloval, vendar obe osebi želita za zdaj ostati anonimni,« pravi Tomaž Štebe.

Dodali so tudi ovadbo suma kazensko odgovornega ravnanja pri izvedbi in sodelovanju vodenja postopkov oz. opustitve dolžnih ravnanj pri izvedbi odvzema vodnih pravic Občine Mengeš na virih pitne vode Izviri pod Krvavcem. Kot navajajo, naj bi odvzem začela Komunala Kranj, nato pa v sodelovanju z odgovornimi na Občini Mengeš izvedel direktorat za vode.

»Glede na to, da so bili Mengšani v petdesetih letih iniciatorji gradnje krvavškega sistema, da so zbrali sredstva in so ljudje tudi sami prispevali denar za priključke ter so vodovod mnogi sami pomagali graditi, je nepredstavljiva tragika, da se nato odpoveš alpski pitni vodi,« je povedal Štebe, ki dodaja, da je voda iz sistema, preko katerega se danes oskrbuje Mengeš, bistveno slabše kakovosti kot pa voda izpod Krvavca.

Med odgovornimi oziroma osumljenimi poleg predstavnikov komunalnih podjetij in Ministrstva za okolje in prostor, ovadba omenja tudi župana Franca Jeriča.

Že pred časom je Štebe z zadevo seznanil institut varuha človekovih pravic, hkrati pa je ovadbo vložil tudi na domžalski oddelek Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Varuhinja na podlagi dokumentov, ki jih je posredovala Občina Mengeš, ni ugotovila podlage za nadaljnje ukrepanje, tožilstvo pa je obtožbe zoper Jeriča in direktorja JKP Prodnik Marka Faturja zavrglo.

Na občinski upravi zavračajo očitke

Na mengeški občinski upravi obtožbe v celoti zanikajo, posredovali pa so tudi sklep sodbe tožilstva in pojasnila, ki jih je zahteval varuh človekovih pravic. Kot je so zapisali, se je mengeški občinski svet že leta 2009 odločil, da se bodo v projekt povečanja zmogljivosti vodooskrbnega sistema Krvavec vključili le pod pogojem, če se iz tega vira zagotovi stoodstotna oskrba s pitno vodo, ki bi občini zadostovala za nadaljnjih petdeset let. Do vključitve v projekt pa ni prišlo, ker bi preko krvavškega sistema lahko zagotovili pitno vodo le tridesetim odstotkom občanov, kar pa je tudi v neskladju z ustavo, kjer je zapisano, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Odjemalcem vode v občini namreč ne bi mogli pod enakimi pogoji omogočiti pravice do vode.

Prav tako bi vključitev v krvavški vodovod predstavljala nesorazmerne in prevelike stroške za občino, saj preostale občine niso bile pripravljene sodelovati pri gradnji vodovoda do Mengša. Tožilstvo je januarja letos ugotavljalo tudi, da je bilo vodooskrbno omrežje »staro, iztrošeno in potrebno celotne rekonstrukcije«, zaradi česar je prihajalo tudi do vdorov in onesnaženja meteorne vode na lokaciji Mengeškega polja nizvodno od Suhadol. »Posledično to pomeni, da je bil stari cevovod neustrezen in je predstavljal nevarnost za zdravje ljudi. Zato je bilo zaprtje vodovoda iz vodooskrbnega sistema Krvavec nujno, posledično pa porušitev opravičljiva,« je še zapisano v sklepu sodišča. Dodali so še, da je vodno dovoljenje res prenehalo, vendar pa to ne pomeni, da vodna pravica ne bi smela biti ponovno podeljena, če bi se v Mengšu v prihodnje želeli ponovno priključiti na vodovod.

Občina Mengeš je tako skupaj s sosednjimi občinami Kamnik, Domžale, Trzin in Moravče pristopila k projektu Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik, ki se je delno financiral iz kohezijskih sredstev EU in države. V Mengšu so pitno vodo zagotovili iz črpališč na Mengeškem polju, s čimer so zagotovili vodo enake kvalitete kot uporabnikom v Domžalah in Trzinu. Kot so pojasnili varuhinji človekovih pravic, je oskrba z vodo iz novih vodnih virov utemeljena tako glede investicije kakor tudi glede obratovalnih stroškov.