Mistika starega Egipta

Sobotni večer je bil v Kulturnem centru Tržič ponovno v znamenju orientalskega plesa, a tokrat so se članice Kulturno-umetniškega društva (KUD) Leyli odločile za predstavitev skrivnostnega Egipta in že enajsto plesno predstavo poimenovale Mistika starega Egipta.

V Kulturno-umetniškem društvu Leyli že od začetka delovanja vsako leto pripravijo plesno predstavo, s katero predstavijo razvoj orientalskega plesa. Za njihovo poslanstvo so tovrstni projekti izrednega pomena, saj razbijajo stereotipne predstave o orientalskih plesih ter jih predstavljajo kot odrsko umetnost, menijo članice društva.

Več kot štirideset plesalk je tako v ponovno polni dvorani Kulturnega centra v Tržiču na njenem odru občinstvu predstavilo delček egipčanske mitologije. S plesom in zgodbami so se plesalke dotaknile egipčanskega mita o nastanku sveta, veličastnega življenja faraonov, temačnega podzemlja ter za stari Egipt ključnih bogov. Muhasti karakterji in čarobne moči bogov se tesno povezujejo s samo zgodovino ter geografijo države in se zanimivo odražajo v odrskih postavitvah.

Na odru smo spremljali živopisno plesno dogajanje, prepleteno z ritmom in gibom; šov, prepleten s fantazijo, barvitostjo in mistiko. Zasledili smo tudi elemente igre, uživali v izvirnosti in kostumih. Spoznali smo Hapi oziroma Nil, ki je za stari Egipt vir vsega življenja, tako zemeljskega kot tudi božanskega. Svojo sončnost je na odru odsevalo božanstvo Amon-Ra. Za stik z boginjami in bogovi so zaradi svoje božanske narave skrbeli faraoni, pomagali so jim svečeniki – skozi ples smo spoznali tudi njih. Hačepsut je ena najbolj znamenitih faraonk starega Egipta, Isis oziroma Izis je imela moč nad magičnim svetom, vsakega smrtnika pa čaka sodba pred Anubisom, in če je bila njegova duša težja od peresa, ga je požrla pošast podzemlja, kar je bila za smrtnika dokončna smrt. Skozi pasti podzemlja je umrlega vodila Bastet, zaščitnica mrtvih, znana kot boginja mačk. Apep pa je pravo nasprotje svetlobe in uteleša kaos. Velikanska kača, božanstvo, ki so si ga predstavljali tudi kot krokodila in ga poimenovali še z drugimi imeni. Vsako noč poskuša uničiti bogove, a ga ti s svojo čarovnijo vedno premagajo ...

V postavitvah smo spremljali članice otroške, mladinske in članske skupine Leyli, vidnejše vloge in boginje na odru pa so odplesale Maša Trček, Tajda Kavčič, Pia Dolenc, Lara Žunko, Mariša Kern, Ksenija Kokol, Katja Tišler Sušnik in Nadja Stojko Plesničar.

Koncept in koreografija predstave je v večini delo Iris Zavelcina, ki smo jo na odru spremljali tudi v vlogi svečenice; v dveh točkah, kjer so plesali najmlajši, pa sta koreografija in koncept delo Tamare Borojević. Predstava je vsebovala tudi sodoben element: slikovno oziroma video projekcijo, točke pa so bile predstavljene občinstvu skozi vezni tekst, vendar v neklasični obliki, kot zvok iz ozadja. Za zaključek večera društva Leyli je sledila še tako imenovana plesna poslastica: nekaj plesnih točk, ki tokrat niso šle v koncept same predstave, a zato niso bile prav nič manj zanimive.