Španski »modri« kralj
Špansko-nemški kralj Alfonz X. Kastiljki Modri si je upravičeno prislužil vzdevek Modri. Rodil se je 23. novembra leta 1221. Leta 1252 je postal kralj Kastilje in Leóna. V letu 1257 so ga izbrali tudi za nemškega kralja. Po mavrskem zgledu je na svojem dvoru ustanovil prevajalsko šolo, ki je v 13. in 14. stoletju sodila med najslavnejša in najuglednejša kulturna središča na svetu. Na njej so nastajali znanstveni spisi iz zgodovine, astrologije, astronomije in prava. Med drugim sta nastali tudi knjigi o igrah in šahu.
Alfonz X. je bil prvorojenec Fernanda III. in Beatriz Švabske. Na dvoru v Toledu je pridobil skrbno izobraževanje na različnih področjih, ob enem pa se je začel družiti z glavnimi dediči plemiških družin kraljestev Kastilje in Leona. Še kot prestolonaslednik je dosegel pomembna dela, kot je osvojitev kraljestva Murcije (1241) in premirje z Jaimejem I. Aragonskim. Kot sin Beatriz Švabske se je potegoval za prestol Svetega rimskega cesarstva.
Zaslužen je za napredek znanosti in književnosti. Kot mecen znanstvenikov in umetnikov je bil tudi sam avtor mnogih pomembnih del. Izdal je zakonik za celotno državo in začel pisanje španske zgodovine, prvi prevod Biblije in astronomska dela v španščini. Zelo se je zanimal za znanost in je v vsakem pogledu podpiral učenjake Arabce, Jude in kristjane, ki so živeli v Španiji. Med proučevanjem Ptolemejeve teorije je izjavil: »Če bi me bog pri stvarjenju sveta vprašal za nasvet, bi bilo mnogo stvari preprosteje ustvarjenih.« Tudi zgradba človeškega telesa se mu je zdela šušmarska. S tem sicer ni želel izreči nobenega heretičnega mišljenja, vendar so ga vseeno obsodili zaradi bogokletja in je leta 1283 izgubil prestol.
Pod njegovim pokroviteljstvom so neposredno iz arabščine prevedli astronomske tabele iz leta 900. V Toledu je zbral skupino petdesetih učenjakov, arabskih in judovskih astronomov iz Kordobe, Toleda in Pariza, da bi izboljšali planetne tabele iz leta 1080. Leta 1252 so sestavili znane Alfonsove (Alfonzinske) astronomske tabele, ki so bile v splošni rabi okoli tristo let. S temi tabelami so tedanji astronomi poskušali popraviti napake iz Ptolemejevih tabel. V njih so navedli dolžino tropskega leta 365 dni 5 ur 49 minut 16 sekund. Čez 330 let so leta 1582 uvedli gregorijanski koledar, ki je upošteval dotedanja znanja o dolžini leta.
Iskrice in izreki
Francoski predsednik vlade in države Georges Pompidou je ob kritiki politikov dejal: »Seveda imamo tudi slabe politike ... Toda koliko je šele slabih pesnikov!«
V zgodovini se je proslavil samo tisti politik, ki je znal odpreti perspektivo žepom. (Miroslav Krleža)
Na Zemlji je lažje uresničiti vse drugo kot ljubezni do bližnjega. (Edvard Kocbek)
Na svetu bi bil popoln mir, če ni bi bilo mojega in tvojega. (italijanski pregovor)
Velika večina življenja mine v slabih dejanjih, velik del v brezdelju, vse življenje pa dela človek druge stvari, kot bi jih moral. (Seneka)
Smeh ni greh
Direktor razlaga novim delavcem: »Za plačo boste dobili toliko, kot boste naredili ...« – »Saj sem vedel, da bo nekaj narobe,« je pripomnil eden od novincev.
»Le kako ločiš sosedova dvojčka, ko sta si podobna kot jajce jajcu?« – »Čisto enostavno. Enemu je ime Peter, drugemu pa Pavel.«
Švicarjem je uspelo narediti lepo deželo okoli svojih hotelov. (George Mikes)