Alex Cisar pred novimi izzivi

Biatlonec Alex Cisar, v lanski sezoni dvakratni mladinski svetovni prvak, ima kljub mladosti jasne cilje in vizijo: biti med najboljšimi biatlonci na svetu. Prihodnji konec tedna bo prvič nastopil na tekmi svetovnega pokala. Poleg tega, da je odličen športnik, je tudi odličen v šoli. Je zlati maturant, vpisal se je na študij fizioterapije, zanimajo ga fotografiranje, video produkcija, letenje ...

Kranj – Biatlonci bodo tekme svetovnega pokala v novi sezoni začeli prihodnji konec tedna v Östersundu na Švedskem. Prvič bo na startu med svetovno elito Alex Cisar iz Britofa pri Kranju, 19-letni biatlonec, član TSK Triglav Kranj, ki je v lanski sezoni na mladinskem svetovnem prvenstvu v posamični konkurenci osvojil kar dva naslova svetovnega prvaka, z ekipo pa so postali svetovni podprvaki.

Vaš razvoj, tako se zdi, gre izjemno hitro. Kako pa je videti skozi vaše oči?

Pri dvanajstih letih sem se odločil za trening teka na smučeh in v sklopu priprav začel tudi streljati in se spoznavati z biatlonom. Postopoma mi je postal tako všeč, da sem se usmeril zgolj v ta šport. Prej sem treniral tenis in nato košarko. Kar se razvoja v prvih letih tiče, ne bi rekel, da je bil tako zelo hiter. Prva tri, štiri leta, ko sem streljal z zračno puško, sem bil tako tekaško kot strelsko podpovprečen. Imel sem srečo, da sem postal član mladinske reprezentance. Od takrat naprej pa gre res vse zelo hitro navzgor. Iz leta v leto napredujem, kar bi pripisal tudi svojemu trdemu delu in jasnim ciljem, ki jih želim doseči. Stremim k ponovitvi uspehov iz mladinskih vrst tudi v članski konkurenci. Moj cilj je torej biti med najboljšimi na svetu.

Kdo so tisti, ki so imeli največji vpliv na vaši dosedanji športni poti?

Moj prvi klubski trener pri TSK Triglav Kranj je bil Andrej Špelič. Veliko me je naučil, kar se tiče tehnike teka. Streljanja z zračno puško me je učil Matej Kordež, moj trener v mladinski reprezentanci je Janez Marič, ki me spremlja celotno pot na malokalibrski puški in me je ogromno naučil. Sedaj treniram še z Urošem Velepcem. Od vsakega sem pobiral delčke, sestavljam mozaik, v katerega vnesem tisto, kar mi pride najbolj prav. Na moji športni poti imajo seveda pomembno vlogo tudi starši. Oče prihaja s Češkega in je bil v mlajših letih košarkar, nato je šel v trenerske vode, pomaga mi pri izvedbi treninga moči, za kar sem mu zelo hvaležen. Je tudi fizioterapevt, tako da imam podporo tudi tukaj. Mami je iz Britofa. V mlajših letih je bila atletinja. Podpirata me v vsem, kar delam. Nikoli me nista silila v dejavnost, ki mi ne bi bila všeč. Da sem tu, kjer sem, se tako lahko zahvalim veliko ljudem. Srečen sem, da imam privilegij, da imam tako dobre starše in okrog sebe tako dobre ljudi.

Kako so potekale priprave na letošnjo sezono?

Zaradi mature, ki sem jo uspešno opravil na Gimnaziji Franceta Prešerna (je zlati maturant, op. p.), sem na začetku nekaj treninga izpustil. Manko sem skušal nadoknaditi kasneje. Na začetku pripravljalnega obdobja in poleti sem treniral pod vodstvom Janeza Mariča, jeseni pa sem imel možnost treninga z Urošem Velepcem in A-ekipo. Mislim, da je pripravljenost dobra in da lahko samozavestno pričakujem sezono.

Prvič boste dobili priložnost za nastop v svetovnem pokalu, in to že na uvodu. Kaj vam to pomeni?

To je zame pozitivno, korak naprej, stopnička višje. Priložnost jemljem kot veliko nagrado za dosedanje rezultate, kot veliko motivacijo, tudi veliko šolo. Sem v procesu učenja, treniranja. Upam, da mi bo v letošnji sezoni uspelo dobiti čim več izkušenj, ki jih bom lahko kasneje uveljavil.

Kakšen dosežek vas bo zadovoljil na prvi tekmi?

Zelo bi si želel rezultata v sprintu, ki bi mi prinesel uvrstitev na zasledovalno tekmo, torej med najboljših šestdeset. To je odvisno od več dejavnikov. Če cilja ne bom izpolnil, bo to kazalnik, da imam še nekaj časa, da bo treba še bolj pridno trenirati, stopiti stopničko nižje in tekmovati med mladinci. Če pa ga izpolnim, bo to še toliko večja motivacija za trdo delo naprej. V prihodnji sezoni bo svetovno prvenstvo na Pokljuki, kjer bodo domači gledalci, domače okolje. Bom še mlad, a se želim že takrat pokazati v dobri luči. Če bom nadaljeval v tem tempu, verjamem, da se lahko že na Pokljuki 2021 izkažem. Leto kasneje bodo olimpijske igre, kjer bi tudi rad dosegel dober rezultat. Lahko bi rekel, da je letošnja sezona nekakšna priprava za naslednje.

Glede na uspehe v mladinskih vrstah gre sklepati, da ste tudi psihično stabilni. Torej se noge na prvi tekmi svetovnega pokala ne bodo tresle?

Imam izkušnje z mladinskega svetovnega pokala in mladinskih svetovnih prvenstev. Teh tekmovanj ne gre primerjati s svetovnim pokalom. Tam je manj gledalcev, manj medijev, manj pritiska. Iz tega stališča me zanima, kako se bom odzval v Östersundu, kakšen psihičen pritisk mi bo predstavljalo. Ker bo to zame nekaj novega, se je treba posebej pripraviti. S psihologinjo veliko delava, da bom na startu svoje prve tekme v svetovnem pokalu sproščen, osredotočen, pripravljen tekmovati tako, kot je treba in kot znam.

Kako na vas gledajo fantje v članski reprezentanci?

Veliko časa preživimo skupaj in lepo je, če smo povezani, se dobro razumemo in funkcioniramo kot »družina«. Z vsemi se dobro razumem, v ekipi je dobro vzdušje. Večinoma imajo že veliko izkušenj in od njih se lahko veliko naučim, tudi stvari, ki na televizijskih ekranih niso vidne. Sedaj bom tudi sam del svetovnega pokala in se bom lahko sproti učil. V slovenski reprezentanci me navdušuje Jakov Fak, v svetovnem merilu tudi Francoz Martin Fourcade in Norvežan Johannes Thingnes Bo. Slednji predvsem, ker je že v mladih letih dosegal vrhunske rezultate in teh si želim tudi jaz.

Kaj vam poleg biatlona še zapolnjuje čas?

Rad imam vse, kar je povezano s športom in zdravim načinom življenja. Vpisal sem študij fizioterapije na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Zelo me zanima medicina, šport, to združuje tudi fizioterapija. Poleg biatlona se zelo rad ukvarjam s fotografiranjem, video produkcijo, moja velika strast je tudi letenje z motornim letalom. Upam, da mi bo enkrat v prihodnosti uspelo narediti izpit za pilota. Rad poslušam glasbo in se učim jezikov. Zavedam se, da si po koncu kariere, tudi če imaš odlične rezultate, prepuščen sam sebi, moraš se znajti tudi drugje. Več stvari ko človek zna, bolje lahko to uporabi in tudi po koncu športne kariere normalno funkcionira.