Poplava odličnih ocen

Besedilo: Ivka Sodnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. november 2019 / 09:45

Za boljšo šolo (47)

Ena najzahtevnejših učiteljevih nalog je ocenjevanje znanja. Učitelji radi delijo prav dobre in odlične ocene, če si jih učenci zaslužijo. Otroci pa mislijo, da učitelji uživajo, ko »količijo«, kar kaže na to, da je številčna ocena premalo povedna, saj učenci ne dobijo jasne povratne informacije, katera znanja jim manjkajo do pozitivne ocene.

Zadnja leta se veliko govori o poplavi odličnih ocen v osnovni šoli. Najzahtevnejše srednje šole, ki se srečujejo pri vpisu z velikim številom odličnjakov, pravijo, da Gaussova krivulja oziroma normalna porazdelitev najbolj sposobnih v generaciji še vedno velja. Zato se v javnosti pojavljajo predlogi, da bi bilo treba ponovno uvesti sprejemne izpite za vpis v srednje in visoke šole, če bomo hoteli uravnovesiti razmere in posledično vplivati tudi na ocenjevanje znanja v osnovni šoli. Da je v osnovni šoli preveč odličnjakov, se vedno bolj strinjajo tudi učitelji in ravnatelji, vprašanje je samo, kako čim hitreje in na najmanj boleč način spraviti ocenjevanje v realne okvire. Šolniki pravijo, da so za poplavo odličnih ocen krivi starši, ki zahtevajo od učiteljev samo najboljše ocene. Pravijo, da dandanašnji med otroki in starši nekaj štejejo samo odlične ocene, trojke in dvojke veljajo za slabe. Nadalje učitelji menijo, da je za preveliko število odličnih ocen poleg pritiskov staršev krivo še opisno ocenjevanje v prvih dveh razredih osnovne šole. Ker starši opisne ocene slabše razumejo in jim ne pripisujejo kakšne posebne vrednosti, so v tretjem razredu, ko se pojavijo številčne ocene, zelo razočarani, če njihovi otroci ne dobivajo samih petic.

V resnici prinašajo opisne ocene učencem, učiteljem in staršem veliko več informacij o otrokovem napredku in doseganju učnih ciljev kot številčne, zato je nedopustno, da staršem cilji in pomen opisnega ocenjevanja niso razloženi. Ob uvedbi devetletke je bilo izrecno rečeno, da morajo šole staršem na govorilnih urah opisne ocene pojasniti, da bodo vedeli, katero učno snov njihov otrok že obvlada, katerih učnih ciljev pa še ne dosega. Pravilno zapisana opisna ocena veliko več pove o otrokovem znanju in napredovanju kot številčna. Zato krivde za sedanje omalovaževanje opisnega ocenjevanja in poplavo odličnih ocen ne moremo naprtiti staršem.

Ocenjevanje znanja je odgovornost šole. Strokovno zapisane in obrazložene opisne ocene morajo dati staršem jasno povratno informacijo o znanju, sposobnostih in napredovanju njihovega otroka, zato številčne ocene v tretjem razredu ne bi smele biti nobeno presenečenje. Otrokom in staršem mora biti od vsega začetka jasno, kakšno oceno je otrok zaslužil in katere pogoje mora izpolniti, če jo hoče izboljšati. Če otroke naučimo postavljati realne cilje, se zanje veliko bolj trudijo, izboljšuje se njihova samopodoba in prevzemajo večjo odgovornost. Učiteljeva povratna informacija, komentar in spodbuda je za učence veliko bolj učinkovita kot številčna ocena. Zato bi morali v šoli vsi prenehati govoriti o učenju za ocene. Učimo se zato, da bi nekaj znali in v učenju vsak dan in vse življenje napredovali. Če bodo to filozofijo širili tako starši kot učitelji, se bodo tudi otroci počasi prenehali učiti samo za ocene. Dokler pa v naših šolah vsi verjamemo predvsem v številčne ocene, je poplavo odličnih ocen možno zajeziti samo tako, da se bo znanje ocenjevalo po objektivnih kriterijih.

Komentarji (1)

Jakub Wojciechowski

Edino pravilo za kvalitetno šolstvo je enakovredna zastopanost državnih in zasebnih šol. Brez konkurence je vse skupaj le praskanje po jajcih .

2019-11-18 13:51:30