Vse večja kadrovska stiska

Skupnost socialnih zavodov Slovenije znova opozarja na povečano kadrovsko stisko v domovih upokojencev, kjer je ponekod že ogroženo izvajanje storitev. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pristojni ministrstvi večkrat pozvala k sprejetju nujnih ukrepov za reševanje kadrovskih težav.

Kranj – »Znašli smo se v nezavidljivem položaju, ko imamo na eni strani približno deset tisoč starostnikov, ki čakajo na prosto posteljo v domu, na drugi pa zavode, kjer se lahko hitro zgodi, da bodo zaradi pomanjkanja delavcev prisiljeni zmanjšati nastanitvene zmogljivosti,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar skupnosti, in dodal: »Delovna mesta v domovih so del sistema plač v javnem sektorju, ki je izrazito nestimulativen za delavce s sred­nješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe.«

»Ti se zato raje odločajo za delo v drugih panogah, v domovih pa se veča kadrovska luknja, ki še dodatno zaostruje pomanjkanje zmogljivosti na področju skrbi za starejše. Ukrepati bi morali že včeraj, vsako nadaljnje odlašanje pa bo v razmerah, ko se starajo ne samo naši stanovalci, ampak tudi naši zaposleni, vodilo v katastrofo,« je še dejal Jaka Bizjak.

V skupnosti navajajo, da je bila lani uspešna le polovica razpisov za bolničarje negovalce in delovne inštruktorje, za dietne kuharje in za varuhe, le nekaj več pa za čistilke, pomočnike dietnega kuharja in gospodinje oskrbovalke. Letos se je problematika še poslabšala, zlasti nezavidljive so razmere v osrednjem in zahodnem delu Slovenije ter ob meji z Avstrijo. Pristojni ministrstvi neuspešno opozarjajo na zaostrovanje razmer, predlagali so sprejem ukrepov, s katerimi bi deficitarna delovna mesta postala privlačnejša za iskalce zaposlitve. Menijo, da zgolj z domačimi delavci ne bodo mogli v celoti pokriti kadrovskega primanjkljaja, zato predlagajo olajšanje zaposlovanja tujih delavcev z omilitvijo neživljenjskih določb o zahtevani ravni znanja jezika in drugih nesmiselnih birokratskih omejitev. Razmisliti velja tudi o spremembi kadrovskega normativa, da bi v domovih lahko zaposlovali več ljudi, ki bi se opravil priučili ob delu.

Čakalne vrste za pomoč na domu

Kakšno je stanje na Gorenjskem, smo poizvedeli v treh domovih starostnikov. V Domu upokojencev Kranj na vprašanje, ali bodo zaradi pomanjkanja kadra morda prisiljeni zmanjševati celo nastanitvene zmogljivosti, pravijo, da jim za zdaj uspe nadomestiti kader. »Najteže je za pomoč na domu dobiti oskrbovalke, zato pri pomoči na domu nastajajo daljše čakalne vrste. Kapacitet v domu pa nam še ni treba zmanjševati,« pravijo v Kranju, kjer poleg socialnih oskrbovalk najbolj manjka bolničarjev negovalcev in kuharjev, zaradi novih kompetenc pa je pričakovati tudi pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester. Razpise za deficitarne poklice ves čas ponavljajo, a so žal prijave ustreznih kandidatov redke, prijavljeni pa imajo številne omejitve, od nedokončane šole, jezika, zdravstvenih omejitev. »Največji problem pa so nizka plača, težko delo in neugoden delovni čas,« navajajo v Domu upokojencev Kranj, kjer si ob pomanjkanju osebja pomagajo na različne načine, od vključitve v različne programe zaposlovanja do šolnin za deficitarne poklice in zaposlovanja kandidatov z nedokončano izobrazbo, ki jih interno usposobijo za delo in jih do dokončanja zaposlijo za določen čas. So pa tudi učna baza za Ljudsko univerzo Kranj za praktični del poklica socialni oskrbovalec in tudi na ta način dobivajo kadre za pomoč družini na domu.

Odvračata jih težko delo in nizka plača

»Trenutno v smeri zmanjševanja kapacitet nismo razmišljali, ker kljub pomanjkanju kadra z izjemno zavzetostjo vseh zaposlenih in dodatno pripravljenostjo zaposlenih do dela še obvladujemo stanje. Vprašanje pa je, kako se bo situacija nadaljevala in seveda pričakujemo sistemski pristop države k tej problematiki. Najbolj manjka zdravstveno negovalnega kadra, to je bolničarjev negovalcev (sploh ni več vpisa za ta poklic niti več prekvalifikacij preko Ljudskih univerz!) in srednjih medicinskih sester. Kljub stalnim objavam razpisov za nedoločen čas ustreznih kandidatov ni. Manjka tudi kandidatov za bolniške strežnice, delavke v službi prehrane (kuhar, pomočnik dietnega kuharja). Na razgovorih kandidati tudi jasno odklonijo zaposlitev, ker niso pripravljeni delati v neenakomernem delovnem času, ob sobotah, nedeljah, praznikih, moti jih večizmensko delo ter seveda nizko plačilo,« pa na vprašanja odgovarja Silva Košnjek, direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki, kjer jim je doslej še uspelo pokriti zaposlitve za nedoločen čas, velik problem pa nastaja pri zaposlitvah za čas nadomeščanja, saj imajo starejši kader, kjer se pogosto pojavljajo dolgotrajne bolniške odsotnosti. Ob pomanjkanju osebja si pomagajo z dijaki na praksi, pripravniki, s študentskim delom, vendar je tudi tu opazen velik upad kandidatov.

V Domu Petra Uzarja v Tržiču prav tako še ne kaže, da bi morali zmanjševati nastanitvene zmogljivosti. Da se tudi pri njih kadrovski deficit pojavlja pri bolničarjih negovalcih, pravi direktorica Karmen Arko, o uspehu pri javnih razpisih pa: »Imeli smo kar nekaj javnih razpisov in vedno smo dobili odziv z ustreznim kadrom, kar je posledica aktivnega iskanja kadra. Tudi v primerih, ko pride do izpada osebja, si zagotovimo zadostno število kadra, in sicer z optimalnim razporejanjem kadra, s povečanim obsegom dela, z delom upokojencev in s študentskim delom.«