Ustavno sodišče bo presojalo o pobudi Andreja Hartmana

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / četrtek, 7. november 2019 / 16:37

Kranjčan Andrej Hartman je prepričan, da so mu bile na višjem sodišču kršene človekove pravice. Ustavni sodniki so njegovo pobudo za presojo ustavnosti dela zakona o kazenskem postopku sprejeli.

Kranj – Kranjčan Andrej Hartman, širši javnosti znan kot vodja t. i. gorenjske heroinske naveze, ki je v drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja iz Bolgarije v zahodno Evropo s tovornjaki tihotapila velike količine heroina, za kar je bil leta 2000 obsojen na štirinajst let zapora, je na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti 445. člena zakona o kazenskem postopku (ZKP). Ustavno sodišče je prejšnji mesec njegovo pobudo za oceno ustavnosti sprejelo.

Hartman je prepričan, da so mu bile kršene z ustavo zagotovljene človekove pravice, ko je Višje sodišče v Ljubljani leta 2015 odločalo o njegovi pritožbi zoper sodbo kranjskega okrožnega sodišča, ki ga je leta 2014 obsodilo na osem mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja samovoljnosti. Obsojen je bil, ker je leta 2011 skupaj z Miho Koseljem od leškega gostinca nasilno izterjal denarni dolg. Zaradi samovoljnosti je sicer obsojena oseba, ki si vzame svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu pripada, piše v kazenskem zakoniku. Če gre za izterjavo dolga z uporabo sile ali grožnje, se dejanje kaznuje z zaporom do treh let.

Tožba kranjskega sodišča, na katero se je Hartman pritožil, je postala pravnomočna leto dni kasneje, ko jo je potrdilo višje sodišče. Kasneje se je z zahtevo za varstvo zakonitosti neuspešno obrnil na vrhovno sodišče, zato je sledila še vložitev pobude za oceno ustavnosti dela ZKP na ustavno sodišče. Kot je razvidno iz objave na spletni strani ustavnega sodišča, je Hartmana zmotilo, da ni bil navzoč na seji senata višjega sodišča, ko je ta odločal o njegovi pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča. To je sicer v skladu s 445. členom ZKP, po katerem o navzočnosti strank na seji senata drugostopenjskega sodišča, ko ta odloča po skrajšanem postopku, po lastni presoji odloči predsednik senata oziroma senat. A Hartman meni, da taka določba pomeni kršitev ustavno zagotovljenih človekovih pravic.

V pobudi je navedel, da ga je višje sodišče najprej obvestilo o javni seji 2. septembra 2015, nato pa je prejel obvestilo o njenem preklicu. V obvestilu o preklicu naj bi bilo navedeno, da javna seja »odpade«, zato je menil, da je bila prestavljena na kasnejši datum, a se je kasneje izkazalo, da so višji sodniki sejo vseeno opravili še tisti dan. S tem naj bi mu pritožbeno sodišče onemogočilo, da se brani sam ali s svojimi zagovorniki.

Hartman je prepričan, da ne more biti v rokah sodišča druge stopnje, kdaj je lahko stranka s pravnim interesom prisotna na seji, zato je ustavno sodišče prosil, naj preveri ustavnost spornega člena ZKP, ki je višjemu sodišču omogočil tovrstno ravnanje. Čeprav je šlo za sejo v skrajšanem postopku, je še vedno šlo za »živo« sejo, na kateri poroča sodnik poročevalec in se opravljajo procesna dejanja, zato je pomembno, da je na njej prisotna tudi stranka, ki bi lahko s svojo prisotnostjo popravila procesne napake, ki jih – zavestno ali nezavestno – stori sodnik poročevalec, je Hartman utemeljil svojo pobudo. Ob tem je še opozoril, da domneva nedolžnosti velja le do sodbe višjega sodišča, zato bi moral imeti do takrat obdolženec absolutno pravico do vseh ustavno zagotovljenih človekovih pravic.