Tragična oseba angleške zgodovine

Angleški pomorščak in raziskovalec sir Walter Raleigh je tragična osebnost angleške zgodovine, saj ga je moral kralj Jakob na pritisk Špancev 29. oktobra leta 1618 dati usmrtiti.

Sir Raleigh je bil ljubljenec kraljice Elizabete, dokler ni ugotovila, da je poročen. V njenem imenu je odkrival daljne dežele v času, ko je Anglija kazala vedno manj pripravljenosti, da bi brez boja pustila Špancem in Portugalcem plovbo čez Atlantik in trgovanje s čezoceanskimi deželami. Z gusarstvom in tihotapstvom ter z ustanovitvijo svojih stalnih oporišč in kolonij so se Angleži trudili zrušiti monopol.

Že njegov polbrat, veliki raziskovalec tistega časa Humprey Gilbert, je iskal v Ameriki kraj, kjer bi priseljenci lahko živeli od lastnih pridelkov in zamenjave z domačini in kjer bi bilo tudi dovolj blaga za izvoz. Ker se z drugega potovanja ni vrnil, je njegovo delo nadaljeval sir Walter Raleigh.

Leta 1584 je odprava pod njegovim vodstvom izbrala oporišče na otoku pred današnjo Severno Karolino. Naslednje leto so se v njem naselili prvi priseljenci, vendar so jih Indijanci in bolezni do leta 1587 iztrebili.

Sir Raleigh je ustanovil prvo angleško kolonijo v Severni Ameriki na otoku Roanoke (danes Severna Karolina) in jo v čast kraljice poimenoval Virginija. Kolonija ni uspela, leta 1587 pa je bil neuspešen tudi poskus kolonizacije. Vendar je bil Raleigh zaslužen za to, da je v Britanijo vrnil krompir in tobak, čeprav sta bila oba že znana, ker so ju pred tem pripeljali že Španci. Raleigh je tudi pomagal, da je kajenje postalo priljubljeno na dvoru.

Leta 1600 je postal guverner otoka Jersey. Po kraljičini smrti je na angleškem dvoru padel v nemilost. Španci so ga obtožili žalitve časti svoje države, angleški kralj Jakob pa ga je obsodil zaradi veleizdaje in ga zaprl v zloglasni Tower.

Raleigh je v zaporu napisal svetovno zgodovino v petih knjigah in bil leta 1616 izpuščen, da bi lahko odšel z novo odpravo v Gvajano. Že čez eno leto je moral kraj Jakob popustiti pred Španci, ker so vzeli izpustitev kot vzrok za pripravo na vojno z Anglijo. Raleigh je bil usmrčen 29. oktobra leta 1618.

Anekdote slavnih

Avstrijski skladatelj Franz Schubert je bil samec. To se je poznalo v njegovem življenju. Nekoč je iskal po stanovanju cel par nogavic, vendar ga ni mogel najti. Stvar je komentiral z besedami: »Bojim se, da delajo danes na Dunaju samo še nogavice z luknjami!«

Ko je francoski pisatelj in filozof Bernard le Bovier de Fontenelle dopolnil 85 let, mu je neka devetdesetletnica rekla: »Smrt je na naju pozabila.« Fontenelle je položil prst na svoja usta in šepnil: »Pssst!«

Smeh ni greh

Metka: »Pomisli! Na avtobusu je bila taka gneča, da mi je nekdo segel za modrček in mi ukradel denar!« Mojca: »Mar nisi nič čutila?« Metka: »Seveda sem, vendar sem mislila, da ima poštene namene.«

Janezek zavzeto opazuje župnika, ki zabija žebelj. Župniku je všeč Janezkova pozornost, vendar ga vseeno vpraša: »Kaj pa je tako zanimivega?« Janezek: »Zanima me, kaj boste rekli, ko se boste s kladivom udarili po prstu.«