Varčni tradicionalisti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Slovenija / sreda, 30. oktober 2019 / 08:25

Jutri je svetovni dan varčevanja.

V gospodinjstvih, ki živijo pod pragom revščine ali malo nad njim, se ubadajo predvsem z vprašanjem, kako preživeti, a tudi tisti, ki vsega dohodka ne porabijo za pokrivanje nujnih življenjskih stroškov in lahko še dajo kaj »na stran«, niso brez težav in so v resnih zagatah, kako in kje varčevati, da bodo njihovi prihranki donosni in hkrati tudi varni. Slovenci smo varčni narod. Predlani smo v povprečju privarčevali 12,6 odstotka razpoložljivega dohodka, kar je več, kot so v povprečju prihranila gospodinjstva držav članic Evropske unije in držav na evrskem območju. Višjo stopnjo bruto varčevanja so imele le Nemčija, Švedska, Nizozemska, Francija in Avstrija.

Kako varčevati? To vprašanje je postalo še posebej aktualno, odkar je varčevanje v bankah realno negativno (obrestna mera je nižja od inflacije) in odkar se je v bančnih krogih začela razprava o uvedbi ležarin tudi za prihranke prebivalstva. Medtem ko so nekatere evropske banke že uvedle tovrstne ležarine, v slovenskih bankah in hranilnicah za zdaj zatrjujejo, da jih ne načrtujejo; verjetno tudi zato ne, ker se bojijo odliva prihrankov prebivalstva, ki skupaj z depoziti podjetij, države in nebančnih finančnih ustanov predstavljajo skoraj tri četrtine financiranja bank.

Slovenci smo glede varčevanja, tudi zaradi nekaterih slabih izkušenj iz preteklosti, še precej tradicionalisti. Čeprav varčevanje v bankah ni donosno, še vedno najbolj zaupamo varčevanju v bankah: depoziti in gotovina namreč predstavljajo polovico njihovega finančnega premoženja. V tej navezanosti na banke smo različni od evrskega območja, kjer je ta delež precej nižji, le 35-odstotni, a hkrati je precej višji kot pri nas pri življenjskih in pokojninskih zavarovanjih in pri varčevanju v vzajemnih skladih.

Varčevalci imajo sicer veliko, a težko izbiro, ki pomeni tudi izbiro med donosnostjo in varnostjo prihrankov. Banke ponujajo za enoletne vezave denarja le do 0,8-odstotne obrestne mere, a so vloge do sto tisoč evrov zajamčene. Slovenski borzni indeks, ki odraža gibanje delniških tečajev na Ljubljanski borzi, se je letos zvišal za nekaj več kot osem odstotkov, velika večina vzajemnih skladov je zadnje leto v »zelenih« številkah in nekateri med njimi z dokaj visoko letno rastjo. Je dobra oblika varčevanja naložba v nepremičnine? Najnovejše poročilo geodetske uprave kaže, da so se cene stanovanj v povprečju že skoraj približale rekordnim iz leta 2008, cene hiš še precej zaostajajo za rekordnimi, povprečna cena zemljišč za gradnjo stavb pa se je v zadnjih štirih letih zvišala več kot za petino.