O slabostih blejskega turizma

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / nedelja, 27. oktober 2019 / 17:34

V društvu Spoštujmo Bled so minuli četrtek pripravili srečanje z naslovom Živeti in preživeti s turizmom, na katerem so spregovorili o tem, kaj prinaša prekomerni turizem.

Bled – »Poletni masovni turizem na Bledu je tržno uspešen, a slabi in kvari kakovost našega bivanja,« so pred srečanjem kot iztočnico navedli v društvu Spoštujemo Bled. Njihov namen je bil zato dobronamerno predstaviti slabosti blejskega turizma in opozoriti na negativne posledice masovnega turizma, je poudaril predsednik društva Srečko Kunčič. V društvu so namreč prepričani, da kraj zasluži več spoštovanja.

Pretirani turizem

»Podpiramo razvoj turizma, a le takega, ki sledi ciljem, ki so opredeljeni v strategiji trajnostnega razvoja turizma. To je turizem, ki ne slabša razmer za bivanje lokalnega prebivalstva in ne ogroža okolja,« je v uvodu poudaril Kunčič in naštel nekaj negativnih posledic masovnega turizma, kot so prometni zamaški, pretirana pozidava, večja poraba vode, več odpadkov in podobno. Razrašča se število turističnih postelj, in čeprav so si v strategiji razvoja turizma za cilj postavili butični turizem, je ta čas količina pomembnejša od kakovosti. »Bledu primanjkuje vizionarskih urbanističnih rešitev, predvsem pa visokih etičnih norm pri spoštovanju narave,« je še dejal Kunčič. Redna profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete Tanja Mihalič je poudarila, da Slovenija sodi med države z najbolj zeleno turistično politiko in Bled je pred časom znova prejel nagrado kot ena najbolj trajnostnih turističnih destinacij. Pri svojem delu pa kljub temu ugotavlja, da »ta fantastična ideja o trajnostnem razvoju turizma v turistično dejavnost napreduje alarmantno počasi«. Pri izboljševanju kakovosti življenja v kraju za vse deležnike nas po njenih besedah čaka še veliko dela. Z vedno večjim številom obiskovalcev namreč negativni učinki turizma pretehtajo pozitivne in takrat se prebivalci obrnejo proti turizmu, je opozorila na pojave, ki smo jim v zadnjih dveh letih priča recimo v Barceloni ali Amsterdamu, ko turiste odkrito pozivajo, naj odidejo domov. Ob tem se je pojavila tudi besedna zveza pretirani turizem. »Kljub temu pa ljudje večinoma nikjer ne mislijo, da bi bilo treba rast turizma ustaviti, ampak bi ga bilo treba samo pametno usmerjati s pomočjo sodobnih tehnologij,« rešitev ponuja Tanja Mihalič.

Za boljše pogoje bivanja

V društvo Spoštujmo Bled so pripravili nabor negativnih učinkov množičnega turizma na Bledu in predstavili tudi predloge, s katerimi bi izboljšali pogoje za bivanje vseh, tako turistov kot domačinov. Od občinskih turističnih strokovnjakov pričakujejo, da bodo sestavili skupino, ki bo odgovorno skrbela za dobro stanje jezera, prav tako si želijo upoštevanja sprejete Strategije trajnostnega razvoja blejskega turizma 2018–2025. V prihodnje naj bi povsem omejili nizkocenovni turizem in spoštovali trajnostni sonaravni razvoj kraja. Za seznam nepravilnosti in škodljivih dejanj jim je čestital tudi arhitekt, urbanist in oblikovalec Janez Lajovic, ki v njem vidi iskren klic v sili običajnih občanov. »Bled zagotovo sodi med slovenske kronske turistične bisere. Od nas pa bo odvisno, ali bomo to obdržali, saj se tistemu, ki ima denar, na Bledu ni treba ozirati ne na državne ne na občinske predpise. Za denar je mogoče kupiti vse in vsakogar.« Bled po njegovih besedah vse bolj ponuja podobo naraščajoče zmede namesto urejenega prostora. »Zato je nujno treba začeti prepričevati oba predsednika, tako vlade kot države, ter parlament in ustavno sodišče v sprejetje sklepa, da zaustavitev propadanja jezera z njegovim ožjim okoljem in izboljšanje podobe Bleda razglasijo za prioritetno nalogo države.«

V razpravo se je vključil tudi župan Janez Fajfar, ki sprejema vse dobronamerne kritike, ob tem pa opozarja, da bi »vsak moral vendarle najprej pomesti pred svojim pragom«. Tudi med domačini po njegovih besedah še vedno prevladuje zgolj miselnost, kaj bodo sami imeli od turizma oziroma »kaj se splača«. Kot je opozoril, so hiše, v katerih se zdaj množijo turistične namestitve, prodajali predvsem domačini. Prepričan je, da na Bledu še vedno živijo v podobi raja in tako njihov kraj še vedno vidijo tudi tujci. »Zavedam pa se, da je marsikaj narobe, da je treba marsikaj popraviti in tudi bomo popravili; a če gledamo samo, kaj vse je narobe, bo težko iti naprej, sploh glede na to, da so sredstva omejena.«