Novi predlog: deset pokrajin in mesti

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / sreda, 23. oktober 2019 / 12:36

Na predlog širše strokovne skupine, ki snuje predlog prihodnjih pokrajin na Slovenskem, naj bi bilo teh deset, Ljubljana in Maribor pa bi imela poseben status. Gorenjska s tremi pokrajinskimi središči.

Kranj – Pokrajine so nova upravna struktura, ki bo zapolnila vrzel med (pre)majhnimi občinami in državo in bo primerno mesto za uresničevanje načela subsidiarnosti oziroma za nujno potrebno decentralizacijo in demokratizacijo naše države, potrebo po pokrajinski ureditvi utemeljujejo v strokovni skupini, ki pripravlja pokrajinsko ureditev. To dograditev lokalne samouprave narekujejo najprej domače razmere in razlogi, pa tudi primerljivost z evropskimi kriteriji in standardi. Letos poleti so nam predstavili prvi koncept razdelitve pokrajin, ki je predvidel enajst pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča. Zadnji predlog, ki je objavljen na spletni strani projekta in o katerem so prejšnji teden govorili na posvetu v državnem svetu, pa jih predvideva deset: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino. Ob tem bi poseben status imeli mestni občini Ljub­ljana in Maribor, kjer bi pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta opravljal mes­tni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan.

Po oceni geografov bi bilo najbolj smotrno organizirati osem pokrajin, vendar bi po tem modelu izrazito izstopala največja in tudi razvojno najmočnejša osrednja pokrajina, po drugi strani pa šibka pomurska regija.

Kot je pojasnil dr. Boštjan Brezovnik z mariborske pravne fakultete, ki vodi strokovno skupino, so ob oblikovanju novega predloga prisluhnili tudi lokalnim okoljem in na tej osnovi oblikovali nov predlog desetih pokrajin, ob tem pa bi imeli mestni občini Ljubljana in Maribor poseben status. Ti dve občini namreč dosegata standard sto tisoč prebivalcev, obe mesti sta urbani središči mednarodnega pomena in se ob ustrezni pravni ureditvi lahko intenzivneje vključujeta v pokrajine na svojih območjih.

Pri oblikovanju predloga o pokrajinah sodelujejo tudi združenja občin. Pomembno je namreč, da proces poteka »od spodaj navzgor«, kot pravijo predlagatelji. Tako bodo predlog v naslednji fazi obravnavali občinski sveti, in ko bo dosežen konsenz z lokalnimi skupnostmi, bo šel model pokrajin na vlado, pa napoveduje koordinator aktivnosti, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Po novem predlogu je spremenjena tudi Gorenjska pokrajina, v kateri je bilo po prvotnem predlogu vključenih več občin, ki se po identiteti ne štejejo za gorenjske, denimo Vrhnika in Logatec in tudi več občin na vzhodu, ki so po novem predlogu vštete v osrednjeslovensko. Gorenjska pokrajina je po novem predlogu v primerjavi s prejšnjim torej manjša in vključuje osemnajst občin, ki smo jih že doslej šteli kot gorenjske in tudi sodelujejo v Svetu gorenjskih občin. Sedež Gorenjske pokrajine bi bil v Kranju, sedež pokrajinskega sveta bi bil v Škofji Loki, sedež sveta občin pa na Jesenicah.

Predvideno je, da bi pokrajine začele delovati leta 2023, polno pa bi zaživele do leta 2030.