Zgodba o želji po svobodi

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / sobota, 12. oktober 2019 / 13:12

Na filmska platna prihaja težko pričakovani celovečerni igrani zgodovinski film Preboj, ki uprizarja epsko bitko partizanov na Menini planini marca leta 1945. Pod film se je podpisal scenarist in režiser Dejan Babosek, ki priznava, da bi bilo brez pomoči domačinov projekt mnogo težje uresničiti.

Marca leta 1945 je Menino planino še vedno zajemala huda zima z visokim snegom, a na planoto se je morala umakniti skupina petstotih partizanov, saj jih je v dolini obkolila divizija SS s kar 12 tisoč vojaki. Četo je vodil takrat komaj 22-letni komandant Franc Sever Franta, ki se je znašel pred nemogočo nalogo iz tesnega obroča rešiti svoje borce. Po celodnevni krvavi bitki se jim je v težkih razmerah uspelo prebiti skozi obroč na svobodo. Takšna je resnična zgodba iz druge svetovne vojne, ki prihodnji teden prihaja na filmska platna. Film je nastal v sodelovanju filmske produkcije Narayan production, Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Kulturno zgodovinskega društva Triglav. Pod film se je podpisal režiser in scenarist Dejan Babosek, glavno vlogo komandanta Frante pa je odigral Domen Valič. »Za preboj na Menini planini sem izvedel šele leta 2018 na praznovanju 70-letnice zveze borcev. Impresivna vojna zgodba se me je močno dotaknila, ko pa sem prebral knjigo Past na Menini planini, sem takoj vedel, da želim po tej zgodbi narediti film, saj je le film tisti medij, ki se gledalca najbolj čustveno dotakne in pokaže ta edinstveni dogodek naše zgodovine, katere spomin mora ostati živ in nikoli utoniti v pozabo,« nam je povedal Dejan Babosek, ki se je v zgodbo povsem poglobil. »Osnova za film je bila knjiga Franca Severja Frante in številni pogovori z njim, na katerih je nastala osnovna verzija scenarija. Nato pa smo začeli s snemanjem intervjujev s še živečimi borci z Menine planine in pred nami so zaživele njihove osebne zgodbe in izkušnje, ki v knjigi niso bile popisane. S tem so prišli dodatni dogodki, ki so iz njihove perspektive prišli v film.«

Prikazati obdobje iz zgodovine in hudo zimo s snegom in mrazom, pomanjkanje hrane, vode, opreme, orožja in vse druge stiske, ki so partizane gnale v borbo za življenje, je bil za režiserja zelo velik izziv, tudi zaradi majhnega proračuna. »V obdelavi resnične zgodbe nosiš posebno odgovornost, da bo interpretacija te dobra. Zgodovinski film, ki se dogaja v času druge svetovne vojne, potegne s sabo velik zalogaj v segmentu scenografije in kostumografije. Tudi same vremenske razmere so bile izziv, ampak z izjemno predano ekipo in igralci nam je uspelo iti čez vse. Snemali smo v okolici Kamnika, na Veliki planini in njeni okolici. Zimske razmere so postale težak produkcijsko-logistični zalogaj, saj smo morali zaradi mile zime in pomanjkanja snega na osnovnih lokacijah tik pred snemanjem iskati nadomestne lokacije, in to precej višje v hribih, in tako smo prišli snemat na 1500 metrov nadmorske višine. Vse prevoze ekipe, igralcev in opreme smo opravili s teptalci, bivali pa smo v lesenih hiškah v bolj gverilskih razmerah.«

Precejšen zalogaj je bilo zagotoviti tudi zadostno količino partizanskih oblačil, rekvizitov in orožja, pri čemer pa jim je bilo v veliko oporo Kulturno zgodovinsko društvo Triglav na čelu s Kamničanom Jernejem Brajerjem, ki jih je oskrbelo s kostumi za igralce, rekviziti, bili so tudi statisti, in to povsem prostovoljno.

Sporočilo zgodbe je še kako aktualno tudi danes. »V prvi vrsti sem v tej zgodbi videl čustveno zelo močno zgodbo o preživetju v nenormalnih okoliščinah, hkrati s tem pa tudi zgodbo, v kakšnih razmerah se je slovensko ljudstvo bojevalo za svobodo izpod nacifašizma. Poleg tega sem želel prikazati vrednote, kot so velik nivo tovarištva, ljubezni do domovine in željo po svobodi, ki nikakor ni samoumevna, kar lahko vidimo po številnih vojnih žariščih tudi v današnjem času,« še pravi Babosek.

Film je že z napovedjo naletel na zelo veliko zanimanja, tudi med domačini. Ti sicer vedo povedati, da komandant Franc Sever Franta obroča ne bi znal prebiti brez enega od svojih borcev, Franceta Bajdeta iz Golic, ki je kot gozdar do podrobnosti poznal vse grape Menine planine, in prav njemu naj bi šla zasluga za preživetje partizanov. Premiera je razprodana, po distribuciji v velikih kinocentrih pa se bo film vrtel tudi v manjših dvoranah, na Gorenjskem tako tudi v Radovljici in Domžalah.

V naslednjem letu bo predstavljen tudi dokumentarni film Past na Menini planini, kjer bodo nastopili še živi borci, ki so bili takrat stari med 16 in 22 let. Poleg Franca Severja - Frante bodo svojo zgodbo predstavili kurir Franc Bera, šifrantka Valerija Skrinjar, radiotelegrafist Rudi Pfeiffer in mitraljezec Jože Strniša.