Na kolo tudi jeseni?

Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Jeseni je lahko na soncu še zelo toplo, takoj ko zapeljemo v senco, pa nas zazebe. Zjutraj in zvečer se temperature močno spustijo, čez dan je še prijetno toplo. Ker ni splošnega navodila, kako se obleči, temo jesenskega oblačenja nadaljujem tudi tokrat.

Dobro je, da se oblečemo po »principu čebule« – v več slojih, ki jih nato slačimo ali oblačimo glede na temperaturo. Tisti, ki jim je videz pomemben, se takoj vprašajo, kam med kolesarjenjem z odvečno obleko. V žepe na dresu namreč lahko stlačimo zgolj anorak, telefon in nekaj hrane. Ker imamo na kolesu po navadi dve košarici in dveh bidonov jeseni ne potrebujemo, lahko v eno shranimo anorak. Za dodatna oblačila obstaja vrsto kolesarskih torb, ki so lahko tudi na cestnem kolesu lične in nas med kolesarjenjem ne motijo. Nahrbtnik odsvetujem, ker se pod njegovo težo hrbet preveč znoji.

Zelo primerno oblačila za kolesarje so t. i. rokavčki. To je oblačilo za roko, ki sega od ramena do dlani. Ko je toplo, jih enostavno slečemo oziroma porinemo proti dlanem. Podobno je s t. i. nogavčki, le da so na nogah. Zaščitimo tudi izpostavljene dele. Najbolj nas lahko zebe v dlani in podplate. Zato roke zaščitimo z zimskimi rokavicami. Na noge obujemo debele zimske nogavice, prek čevljev potegnemo galoše.

Glava mora sicer med kolesarjenjem ostati hladna, a ne preveč. Jeseni si morda še ni treba pod čelado nadeti zimske podkape. Dovolj bo kolesarska kapa, takšna, ki so jo včasih nosili profesionalni kolesarji. Vsa oblačila naj bodo izdelana iz materialov, ki ne prepuščajo vetra, hkrati pa odvajajo odvečno vlago s telesa. V stiku s kožo naj bo aktivno športno perilo.

Pazimo le, da se res toplo oblečemo, a zopet ne preveč. Bolje je, da nas na začetku malo zebe, ko se ogrejemo, bo telesna temperatura ravno pravšnja.

Pred mrazom moramo zaščiti prav vse dele telesa. Zgodilo se mi je, da sem obul prekratke nogavice in med kolesarskimi hlačami in nogavicami je bilo tri centimetre gole kože. Ker sem bil sicer toplo oblečen, me med kolesarjenjem to ni motilo. Veter pa je nezaščiten del ravno dovolj podhladil, da se mi je vnela tetiva. Tako se je sezona prekmalu končala in tudi s tekom, ki je pozimi nadomestilo kolesarjenju, ni bilo nič.

Ko se odločamo, kam bi se odpeljali s kolesom, izbirajmo ravninske ture. Med kolesarjenjem v klanec se preznojimo in potem se pri spustu preveč ohladimo. Navkreber bi bila dovolj majica s kratkimi rokavi, navzdol moramo obleči vse, kar imamo, pa nas kljub temu prepiha. Če kolesarimo po ravnem, je telesna temperatura kolesarja ves čas enaka.

Rekreativni kolesarji lahko z užitkom v suhem vremenu kolesarimo do temperature zraka deset stopinj. Bolj ko se temperature spustijo proti ničli, manjši je užitek.

Na srečo smo jeseni za razliko od pomladi že kar naveličani kolesa, saj smo se z njim »preganjali« celo poletje.