Trg že polni praznino Adrie Airways
Po stečaju Adrie Airways so nekatere letalske družbe že napovedale lete z brniškega letališča. Rešitve za zapolnitev vrzeli, ki jo je za seboj pustila Adria, išče tudi vlada.
Že v prvih dneh po stečaju Adrie so lete v Bruselj, Frankfurt, München in Zürich najavili letalski prevozniki Brussels Airlines, Lufthansa in Swiss.
Zgornji Brnik – Kranjsko okrožno sodišče je v torek oklicalo začetek stečajnega postopka nad Adrio Airways, z njo pa tudi njene hčerinske družbe Adria Airways letalska šola. Kot je znano, je namreč družba po večmesečnih težavah v ponedeljek podala predlog o začetku stečajnega postopka zaradi insolventnosti.
S tem brez dela ostaja 558 zaposlenih, dokončno pa so bili ukinjeni tudi vsi leti prevoznika, ki je z brniškega letališča letel v Amsterdam, Bruselj, na Dunaj, v Frankfurt, Kopenhagen, Manchester, München, Pariz, Podgorico, Prago, Prištino, Sarajevo, Skopje, Sofijo, Tirano in Zürich.
Zelo hitro se je na novo situacijo odzval trg, ki že krpa luknjo, ki jo je za seboj pustila Adria. Že v dveh dneh po napovedi stečaja Adrie so lete z Brnika napovedale tri letalske družbe. Prvi je bil Brussels Airlines, ki bo lete v belgijsko prestolnico šestkrat na teden začel 4. novembra, že od 16. oktobra dalje pa bo v Zürich letela Lufthansina hčerinska družba Swiss International Air Lines, sprva petkrat tedensko, od konca oktobra pa vsak dan. Lufthansa bo z zimskim voznim redom, torej od 27. oktobra dalje, dvakrat dnevno letela v Frankfurt, 1. novembra pa bo vzpostavila tudi dnevne lete v München.
Že v minulih tednih pa so se na stopnjujoče se težave Adrie odzvali nekateri drugi prevozniki, ki že ponujajo lete z Brnika. Tako bo Air France okrepil linijo v Pariz s šestih na 13, LOT pa povečuje linijo do Varšave s sedmih na osem letov na teden.
Air Serbia je že poleti dodal novo linijo v Niš, linijo do Beograda pa bodo okrepili z 11 na 13 letov na teden. Montenegro Airlines pa bo odslej namesto štirikrat petkrat tedensko letel v Podgorico.
Na propad Adrie Airways se je odzvalo tudi vodstvo upravitelja ljubljanskega letališča Fraport Slovenija. Kot je povedal poslovodni direktor Zmago Skobir, v družbi računajo, da bodo do novega leta vzpostavili ključnih pet povezav s Frankfurtom, Münchnom, Zürichom, Brusljem in Dunajem. Glede na dober odziv v prvih dneh pa se utegne to zgoditi že prej. Kot je poudaril vodja letaliških storitev Janez Krašnja, je bilo sicer s stečajem Adrie izgubljenih 11 od skupno 29 rednih povezav z brniškega letališča. Po oceni vodstva pa bodo potrebovali približno leto in pol, da bodo povsem zapolnili Adrijino mrežo letov.
Letališče je sicer tudi letos do avgusta zabeležilo 3,7-odstotno rast prometa, zaradi propada Adrie pa bo končno število prepeljanih potnikov manjše od lanskoletnega, ko je prek letališča potovalo več kot 1,8 milijona ljudi. »Po zelo grobi oceni bo število nižje za sto do dvesto tisoč potnikov, kar pomeni, da bi končno število znašalo nekje med 1,5 in 1,7 milijona potnikov,« je ocenil Skobir, ki dodaja, da načrtovanega letnega plana družba letos najverjetneje ne bo dosegla, vseeno pa računajo, da bodo poslovali pozitivno.
Rešitve, kako bi ohranili povezanost Slovenije s svetom, še naprej išče tudi vlada, ki je na včerajšnji seji sprejela predlog novele zakona o letalstvu, s čimer bo lahko vzpostavila možnost za gospodarsko javno službo za letalske povezave. Kot smo že poročali, bi razmere lahko prepustili ponudbi in povpraševanju trga, nato pa bi subvencionirali strateško pomembne linije, za katere letalske družbe ne bi izkazale interesa. Druga možnost, o kateri na včerjašnji seji vlade niso razpravljali, pa bi bila ustanovitev nove državne letalske družbe. Kot je že v ponedeljek povedal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, to možnost tehtajo, kolikšna je verjetnost, da jo država tudi realizira, pa za zdaj še ni znano.
Kaj ostane kupcem vozovnic
Kot obveščajo v Evropskem potrošniškem centru, imajo kupci Adrijinih vozovnic kljub stečaju še nekaj možnosti za povračilo denarja. Če so nakup nedavno opravili s kreditno kartico, lahko pri banki izdajateljici preverijo možnosti povračila denarja zaradi neopravljene storitve v okviru reklamacijskega postopka, ki ga je mogoče uporabiti tudi v primeru neizvedene storitve. Dodajajo sicer, da se postopki glede vračila denarja lahko razlikujejo glede na ponudnika kreditne kartice. Potniki, ki imajo kupljena paketna potovanja pri turističnih agencijah, pa se morajo za informacije obrniti neposredno na agencije.