Že težko čakajo na cono

Kranjska obrtna zbornica in potencialni investitorji so zadovoljni s stališčem kranjskega mestnega sveta, da se pospešijo aktivnosti pri urejanju infrastrukture za Obrtno-poslovno cono Hrastje.

Kranj – Na Območni obrtno podjetniški zbornici Kranj (OOZ Kranj) so se v sredo zbrali potencialni investitorji v Obrtno-poslovni coni Hrastje, ki so skupaj s predsednikom območne zbornice Ludvikom Kavčičem in njeno direktorico Danielo Žagar izrazili zadovoljstvo in hvaležnost zaradi sklepa kranjskega mestnega sveta na njegovi septembrski seji, da naj se čim prej pripravi dokumentacija za cestno povezavo med vpadnico Kranj–Brnik in bodočo cono in da se v proračunu za naslednje leto zagotovijo tudi potrebna sredstva za začetek investicije. Ob tem so izrazili željo, da bodo v občinskih proračunih za leto 2020 in 2021 zagotovljena zadostna sredstva za izgradnjo ceste. »Umestitev zadostnih sredstev v proračun je za nas, podjetnike, tisto resno zagotovilo občine, da bo cesta dejansko zgrajena, in bo zelo olajšalo našo odločitev za nakup zemljišč v industrijsko cono Hrastje in investicijo v poslovne objekte,« pravijo investitorji.

Trenutno petnajst investitorjev, večinoma z območja Kranja, ki so izrazili interes za gradnjo, se je obenem seznanilo z dosedanjimi in prihodnjimi aktivnostmi za ureditev cone, s prostorsko dokumentacijo in okvirnim terminskim planom. Kot ugotavljajo, je v zvezi s cono s strani občine narejeno že veliko (priprava OPPN, dogovori z državo za izvoz z avtoceste …), v veliko pomoč pri aktivnostih pa jim je tudi OOZ Kranj. »Kot sedaj kaže, bi morda lahko prve lopate zakopali že v kakšnem letu in pol, če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov,« je po sestanku z investitorji povedala Žagarjeva. Časovna komponenta je namreč zelo pomembna, saj je gospodarsko okolje trenutno naklonjeno investicijam, kar pa se ob napovedani nižji rasti BDP in ohlajanju nemškega gospodarstva lahko kaj hitro spremeni.

Eden naslednjih korakov bosta izvedba komasacije in odkup zemljišč na območju cone, ki jo načrtujejo na 28 hektarjih, v prvi fazi pa naj bi infrastrukturo zgradili na slabi polovici območja, kar bi zadoščalo za potrebe doslej znanih investitorjev, je razložila Žagarjeva. »Ti investitorji so zelo zainteresirani, da začnejo z odkupi, naša zbornica pa si bo prizadevala, da cena zemljišč ne bo pretirana, prav zato bo prvi naslednji korak sestanek s podjetjem, ki ima pogodbo za večino zemljišč. Obenem zbornica ponuja svojo pomoč pri realizaciji projekta in že povezuje potencialne investitorje, da dosežemo sinergijo pri vseh nadaljnjih postopkih in bi projekt čim bolj tekoče potekal. Pri tem nas ne nazadnje podpirajo tudi v Agromehaniki, ki na tej lokaciji deluje že dolga leta in zato dobro pozna razmere,« je dodala.

Infrastrukturna ureditev bo sicer po ocenah iz leta 2016 stala več kot 6,5 milijona evrov, tega denarja pa občina nima, pri tem opozarja kranjski župan Matjaž Rakovec. »Bi ga pa lahko dobila s komunalnim prispevkom, plačanim s strani bodočih investitorjev, ali pa s sofinanciranjem v okviru EU-mehanizma Dogovor za razvoj regij, s katerim je mogoče urediti, dograditi ali razširiti ekonomsko-poslovno cono. V tej smeri na občini aktivno in prioritetno delamo, saj si vsi želimo, da bi ugodna cena zemljišč pritegnila bodoče investitorje,« je Rakovec pojasnil v zadnjih Kranjskih novicah.