Kombiniram pot po svoje, prehitim zastoje

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 30. september 2019 / 07:13

Na zaključnem dogodku projekta Naj te zapelje zelena mobilnost, ki ga izvajata CIPRA Slovenija in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, so s predstavitvijo dobrih praks spodbujali k trajnostni mobilnosti.

Kranj – Izvajalci projekta opažajo, da so na osrednjem Gorenjskem kljub dobri mreži javnega potniškega prometa potniki na avtobusu večinoma dijaki, študenti, starejši ter ranljive skupine, ki ga uporabljajo za vsakodnevne poti. Zasedenost medkrajevnih linij in mestnega potniškega prometa pa je izven šolskih dni in prometnih konic nizka. Namen projekta Naj te zapelje zelena mobilnost, ki je potekal od avgusta 2018 in je sofinanciran iz podnebnega sklada ministrstva za okolje in prostor, je promocija trajnostnih mobilnostnih možnosti za doseganje prostočasnih aktivnosti prebivalcev in obiskovalcev osrednje Gorenjske.

Na zaključnem dogodku so predstavili glavna orodja za promocijo zelene mobilnosti. »Ljudi želimo ozavestiti, da gredo lahko tudi na izlet, nakupovanje ali v gledališče peš, z avtobusom ali kolesom,« je pojasnila Špela Berlot, vodja projekta iz CIPRA Slovenija. V ta namen so izoblikovali 18 mobilnostnih shem oziroma prikaze načinov uporabe trajnostnih prevoznih sredstev za doseganje prostočasnih aktivnosti z jasno grafično označenimi časovnimi, trasnimi in vsebinskimi predlogi vključujoč tudi vozne rede in cene. »Na Gorenjskem je veliko turistično privlačnih točk, ki so lahko ali še bodo preobremenjene zaradi prometa,« pravi Berlotova. Mobilne sheme vključujejo občine Tržič, Preddvor, Jezersko, Naklo, Šenčur in Kranj ter dodatno spodbujajo tiste, ki že promovirajo zeleno mobilnost, poleg občin tudi turistično-informacijske centre in prevoznike. V okviru projekta so oblikovali tudi tri promocijska sporočila, ki bodo pripomogla k boljši prepoznavnosti prednosti zelene mobilnosti. Glasijo se: Kombiniram pot po svoje, prehitim zastoje; Popoldan ali zvečer, peljemo se vsak po svoje ter Ne vozi nas mami, vozimo se sami. Rezultat projekta so še štirje kratki filmi, ki so jih izdelali s pomočjo dijakov Biotehničnega centra Naklo. »Trajnostna mobilnost je socialno najbolj pravičen način premikanja, ker omogoča ranljivim skupinam dostopnost do oddaljenih krajev,« je poudarila vodja projekta in nam zaupala še, da Slovenci v povprečju namenijo 16 odstotkov gospodinjskega proračuna za mobilnost, kar je največ v Evropi.

Izvajalci projekta so pripravili tudi dogovor o sodelovanju pri pripravi in izvedbi aktivnosti za spodbujanje trajnostne mobilnosti. »S podpisom dogovora, ki je sicer nezavezujoč glede obveznosti in namenjanja finančnih sredstev, vsaka organizacija oziroma partner izraža svojo namero, da bo po svojih najboljših močeh in v okviru pristojnosti, ki jih ima, sodeloval pri izvajanju projekta,« je sklenila Berlotova. Podpisovanje se je začelo v tekočem mesecu septembru.