Nemirni Hongkong

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 28. september 2019 / 09:16

Ime »Hong Kong« pomeni v kitajščini »dišeče pristanišče«. Zdaj pa v njem že nekaj mesecev prevladuje vonj po solzivcu. To velemesto je namreč prizorišče velikih protestov in spopadov med protestniki in policijo …

Pogled v zgodovino

Da bi bolje razumeli aktualno dogajanje, poglejmo najprej v zgodovino.

»Čeprav je bilo ozemlje današnjega Hongkonga naseljeno že v neolitiku, je večino svoje zgodovine ostajalo izven glavnih dogodkov, ki so se odvijali v imperialni Kitajski. Pozornosti mednarodne javnosti je bilo deležno šele v 19. stoletju. Med prvo opijsko vojno je leta 1841 Združeno kraljestvo zasedlo otok Hongkong, a ga je naslednje leto z nankingškim sporazumom formalno izročilo Kitajski. Po drugi opijski vojni so deli sosednjega polotoka Kowloon s pekinškim sporazumom leta 1860 pripadli Združenemu kraljestvu. Različna sosedna ozemlja, znana kot Nova ozemlja (New Territories), je 1. julija 1898 vlada najela od Kitajske za 99 let, najemna pogodba pa je potekla 30. junija 1997. Skladno s sporazumom med Kitajsko in Združenim kraljestvom iz leta 1984 je celotno nekdanje ozemlje Hongkonga pod britansko kolonialno oblastjo s 1. julijem 1997 postalo Posebno administrativno ozemlje Ljudske republike Kitajske. V skupni deklaraciji je Kitajska obljubila, da skladno z Deng Xiaopingovo politiko 'ena država, dva sistema' na ozemlju Hongkonga ne bo uveljavila kitajskega socialističnega gospodarskega sistema in da bo Hongkong vsaj še do leta 2047, torej nadaljnjih 50 let, užival visoko stopnjo avtonomije v vseh zadevah, razen na področju zunanje politike in obrambe.« (Vir: Wikipedija)

Mesto protestov

Kaj se v Hongkongu dogaja zdaj oziroma že vse poletje 2019? »Protesti v Hongkongu so se začeli zaradi spornega osnutka zakona, ki predvideva izročanje domnevnih storilcev kaznivih dejanj Kitajski. Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je osnutek sicer dokončno umaknila, a protestniki nadaljujejo proteste, saj zahtevajo neodvisno preiskavo policijskega nasilja in svobodne volitve, vedno več pa je pozivov k neodvisnosti.« Sprva so se spopadali le protestniki in policija. Potem pa se je situacija zaostrila, ko so na prizorišče stopili še prokitajski demonstranti in so se protestniki začeli spopadati še med seboj. »Spopadi med vladnimi podporniki in protivladnimi protestniki so izbruhnili tudi v nakupovalnem središču Amoy Plaza, kjer se je sprva zbralo okoli 200 ljudi, ki so mahali s kitajskimi zastavami in peli kitajsko himno, nato pa so tja prispeli še protivladni protestniki. Posredovala je policija in jih ločila ter aretirala nekatere protivladne protestnike. V naslednjih dneh /sredi septembra/ so protestniki začeli peti pesem Slava Hongkongu, ki je postala nekakšna himna upora. Vladni podporniki na drugi strani pojejo kitajsko himno.« Dogajanje ima tudi svoje finančno ozadje. Nanj je opozorili dr. Uroš Lipušček. Londonska borza je zavrnila ponudbo hongkonške, da bi jo kupila za dobrih 37 milijard dolarjev. »S to potezo so poskušali zaustaviti upadanje finančne moči Hongkonga. Analitiki opozarjajo, da je edina možnost Hongkonga, da zaustavi upadanje svoje gospodarske moči, tesnejše sodelovanje s celinsko Kitajsko. Na to je opozorila tudi kitajska osrednja politična komisija, ki je v posebnem sporočilu poudarila, da je velika iluzija, da bi Zahod, ki se sam ukvarja z velikimi težavami, lahko rešil krizo v Hongkongu.« Razmere so vse bolj zapletene in vprašanje je, kdaj in kako se bodo razpletle. (Vir: MMC RTV SLO)

Bi živeli na Dunaju?

Katera svetovna mesta so najboljša za življenje? Britanski tednik Economist sestavlja lestvico desetih svetovnih mest – »najboljši za bivanje«. Za leto 2019 je lestvica taka: 1. Dunaj, Avstrija; 2. Melbourne, Avstralija; 3. Sydney, Avstralija; 4. Osaka, Japonska; 5. Calgary, Kanada; 6. Vancouver, Kanada; 7. Toronto, Kanada; 8. Tokio, Japonska; 9. Kobenhavn, Danska; 10. Adelajda, Avstralija. Med navedenimi seveda ni Hongkonga. »Economist je v okviru raziskave skupno ocenil 140 mest, ki jih je razvrstil glede na stabilnost, skrb za zdravje, kulturo, okolje, izobrazbo in infrastrukturo. V raziskavi so letos prvič upoštevali tudi učinke podnebnih sprememb na kakovost bivanja, zaradi česar sta New Delhi in Kairo zaradi slabe kakovosti zraka, višjih povprečnih temperatur in neprimernega ravnanja z vodo izgubila kar nekaj mest na lestvici. V povzetku so raziskovalci zapisali, da se najvišje na lestvici običajno uvrščajo srednje velika mesta v bogatih državah. Čeprav sta se med prvo deseterico uvrstili le dve, so se evropska mesta splošno gledano uvrstila na visoka mesta. V prvo dvajseterico se jih je uvrstilo osem – poleg Dunaja in Kobenhavna še Zürich, Frankfurt, Ženeva, Helsinki, Amsterdam in Hamburg.« (Vir: MMC RTV SLO) Slovenskih mest na lestvici ni.