Celovec: sto let po pogodbi

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 28. september 2019 / 09:17

Pred stotimi leti so v Saint Germainu pri Parizu na mirovni konferenci s sprejetjem senžermenske pogodbe določili novo ureditev Evrope po prvi svetovni vojni. Določili so nove meje Republike Avstrije. Južno Tirolsko je dobila Italija, Koroško pa po vojnih spopadih in plebiscitu Avstrija. S tem je bila slovenska manjšina postavljena v nov položaj. To se je zgodilo tudi drugim manjšinam v Evropi. Meje, čeprav postavljene pred sto leti, še vedno povzročajo napetosti in spore.

Kakšne so razmere v Evropi sto let po konferenci iz Saint Germaina? Kakšen je položaj manjšin sto let po tej konferenci? Na ta vprašanja bodo skušali odgovoriti na konferenci, ki se bo začela v četrtek, 3. oktobra, ob pol devetih dopoldne v prireditvenem središču Mohorjeve v Celovcu, na Cesti 10. oktobra 25. Nadaljevala se bo v petek, 4. oktobra, med 14. uro in 18.30, potem pa bo sledila okrogla miza. Konferenca se bo končala v soboto, 5. oktobra, s pohodom čez mejo od Luž / Luschalma do cerkve svete Ane v Sloveniji. Zbirališče pohodnikov bo ob 9. uri pri gostilni Pri Ripelnu v Podpeci. Pohod bo trajal do ene ure. S pohodniki bosta tudi župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik in županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. Udeležbo na konferencah napovedujejo tudi veleposlanica Republike Avstrije na Dunaju Ksenija Škrilec, veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani Sigrid Berka, slovenski minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Peter J. Česnik, koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser, nekdanji diplomat in zgodovinar dr. Andrej Rahten in celovški odvetnik Slovenec Rudi Vouk. Konferenca je del izobraževalnega projekta Mohorjeve »Gemeinsam 2020 Skupno«.

V ponedeljek, 30. septembra, ob 16. uri se bo na Univerzi Alpe Jadran v Celovcu začel simpozij o slavističnih raziskavah na Koroškem Jezik – kultura – izročilo. Med drugim bodo predstavili Kapelski pasijon in slovensko slovstveno izročilo, slovenska hišna in ledinska imena na Koroškem, ki so na državnem seznamu avstrijske komisije Unesco, ter film Kritje lesene strehe.