Za Štigličevih sto

V Slovenski kinoteki so predstavili dogodke ob stoti obletnici rojstva velikega klasika slovenskega filma Franceta Štiglica.

Ljubljana – Režiser, scenarist, montažer, mentor študentom AGRFT, kulturni delavec in filmski zanesenjak France Štiglic (1919–1993), po rodu iz Kranja, velja za eno največjih imen slovenskega filma in tudi sicer umetnosti dvajsetega stoletja. Leta 1948 je posnel prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji, s filmom Dolina miru (1956) je bil uvrščen v tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu, s filmom Deveti krog (1960) pa je bil nominiran za tujejezičnega oskarja. Slovenski filmski center, Slovenski filmski arhiv in Slovenska kinoteka v sodelovanju s številnimi partnerji letošnje leto posvečajo stoti obletnici rojstva tega klasika in pionirja slovenskega filma.

Kot je v dvorani Slovenske kinoteke na predstavitvi dogodkov in dejavnosti, ki se bodo zvrstili ob umetnikovi obletnici, povedala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, na ta način želijo opozoriti na dva pomembna elementa: nujo po celovitem pristopu k digitalni restavraciji slovenske filmske dediščine, ki bi s tem postala dostopnejša javnosti, ter potrebo po spodbujanju in razvoju filmske kulture v Sloveniji.

V preteklih letih sta bila digitalno restavrirana in javno prikazana dva Štigličeva filma: Dolina miru in Na svoji zemlji, letos pa bosta javno prikazani še digitalno restavrirani verziji filmov Tistega lepega dne (1962) in Ne joči, Peter (1964). Slednji bo v sklopu projekta Naši filmi doma na ogled 9. novembra v Cankarjevem domu, osrednja slovesnost pod častnim pokroviteljstvom slovenskega predsednika Boruta Pahorja pa bo na rojstni dan Franceta Štiglica, 12. novembra, v Prešernovem gledališču v njegovem rojstnem Kranju zaznamovala projekcija prav tako restavrirane različice filma Tistega lepega dne. Na režiserjevo obletnico so letos opozorili že nekateri dogodki, tudi v Kranju in Arboretumu Volčji Potok.

Med 11. in 15. novembrom si bodo v okviru Slovenskega tedna filma mladi po vsej Sloveniji lahko ogledali vrsto filmov po lastni izbiri in Štigličeve klasike. Od 1. oktobra naprej bo v Slovenski kinoteki potekala obsežna retrospektiva Štigličevih filmov. Začela se bo s filmom Povest o dobrih ljudeh (1975), do 10. novembra pa se bo zvrstilo vseh 15 avtorjevih celovečernih filmov. »Filmi retrospektive bodo obogateni z uvodi, v programu je tudi Kino-katedra za pedagoge, ki jo bo pospremilo predavanje Andreja Špraha o filmu Balada o trobenti in oblaku (1961),« je povedala Varja Močnik iz Slovenske kinoteke. Ob retrospektivi bo v Dvorani Silvana Furlana na ogled tudi pregledna razstava o Štigličevem življenju in delu, konec leta se obeta izid zbornika, posvečenega ustvarjalnosti Franceta Štiglica.

Kot je povedala vodja Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS Tatjana Rezec Stibilj, je bil France Štiglic že v šestdesetih letih tudi eden tistih, ki je večkrat opozarjal na nujnost strokovnega arhiviranja. »Filmsko arhivsko gradivo obsega 61 arhivskih enot – bodisi Štiglica kot režiserja bodisi scenarista, montažerja in mentorja študentom AGRFT,« je dodala.

Darko Sinko, podpredsednik Društva slovenskih režiserjev, je dejal, da so ob Štigličevih filmih zrasle generacije Slovencev. Pripravljajo okroglo mizo, na kateri bodo osvetlili življenje in delo Franceta Štiglica in njegov vpliv na slovenski film.