Žlica medu ne le za zdravje
Med je v kulinariki pri nas od nekdaj stalnica, predvsem jeseni in pozimi. A če ga je moja generacija v glavnem zgolj mazala na kruh in z njim sladila čaj, je zdaj že vse drugače. Na nedavnem Festivalu medu v Lescah – ni naključje, da je nosil podnaslov Dan medu v kulinariki – so z medom tako pripravljali postrv, zelenjavo in sir pa koktajle, sladice in seveda različne pripravke z zdravilnim učinkom.
Kakšen korak naprej je to od časov, ko so nam v šolskih kuhinjah na kruh mazali svetlorjavo zmes masla in medu, ki je bila na okus resda boljša kot na pogled, pa je vendarle nismo jedli s kakšnim posebnim navdušenjem. Pa ko mi je mama, kadar se me je loteval prehlad, v roke potisnila žlico z medom in limono in rekla: hitro pogoltni, za zdravje!
Po desetletjih, ko smo številni hrepeneli po čokoladnih namazih in hrani s pridihom eksotičnega – spomnim se kosila v takrat še ne tako slavni restavraciji vrhunske kuharice Ane Roš pred 15 leti, ko so bile sicer odlične jedi skoraj vse po vrsti zabeljene s tanzanijsko čokolado – se je med v zadnjem času spet začel vračati na naše krožnike. Najprej obotavljajoče, nato pa vse bolj odločno, nekako po dveh poteh: relativno hitro ga je za svojega vzela vrhunska slovenska kulinarika, z odmevnimi akcijami, kot je Tradicionalni slovenski zajtrk, pa vsako jesen tudi šolske kuhinje.
Verjamem, da marsikateremu otroku kruh z maslom in medom, sploh ko je bil na vrhuncu kampanje za uveljavitev svetovnega dneva čebel pogosto pospremljen s tisto zlajnano Čebelice, čebelice ..., ob kateri se človeku od vsega sladkega lepijo roke in usta, ni šel posebno v slast.
Zato se mi zdi način, na katerega so se promocije medu v kulinariki v zadnjem času lotili čebelarji, imeniten: povejo in pokažejo, da med ni le zdrav in domač, ampak tudi okusen in vsakodnevno uporaben v naših kuhinjah, če ga le znamo spretno vključiti v pripravo tako tradicionalnih kot sodobnih jedi. In tudi, da nam, če nam je všeč tisti žlahten pridih sladkega na sicer mesno-zelenjavnem krožniku, ni treba v drago restavracijo, saj lahko domiseln, zdrav in privlačen obrok, obogaten s kapljico ali žličko medu, pripravimo tudi doma.
Na mladih svet stoji, mi pa smo tisti, ki jih učimo in jim vlivamo ljubezen do medu, je zbranim v učilnici čebelarskega centra v Lescah v soboto položila na srce Mateja Reš, strokovnjakinja za pridelavo in pripravo zdrave domače hrane. Če se bomo potrudili in jim med, ta biser slovenske kulinarike in zdravilstva, ponudili na privlačen način, ga bodo spoštljivo uporabljali kot samoumeven dodatek na svojih jedilnikih, tudi ko si bodo kuhali sami.