Višji dobiček, manj slabih kreditov

Gorenjska banka je v prvem polletju 2019 izboljšala vse kazalce poslovanja. Izboljšali so tudi obseg kreditov, pri čemer so delež slabih kreditov občutno zmanjšali.

Kranj – »Gorenjski banki je v prvem polletju uspelo zvišati učinkovitost na vseh segmentih poslovanja, prav zaradi svoje učinkovitosti pa je banka ohranila tudi pozicijo med tremi najugodnejšimi bankami v Sloveniji v vseh segmentih in produktih. S tem bomo tudi nadaljevali,« je bil ob predstavitvi polletnih rezultatov Gorenjske banke zadovoljen njen predsednik uprave Mario Henjak. Banka, ki je od letos v lasti srbske AIK banke, je sicer v prvih šestih mesecih nadaljevala trend stabilnega poslovanja, izboljšala je vse kazalce poslovanja, ima visoko likvidnost in čvrsto kapitalsko bazo, je dodal član uprave Marko Filipčič.

Gorenjska banka je do konca junija ustvarila 22 milijonov evrov čistega dobička, bruto dohodek je dvignila za dobrih 28 odstotkov, bilančna vsota v višini 1,87 milijarde evrov pa je bila konec junija za 2,2 odstotka višja kot konec lanskega leta. Boljša je tudi njena stroškovna učinkovitost, ki za prvo polletje znaša 49,7 odstotka, kar je bolje od povprečja vseh bank v Sloveniji, ki je nad petdesetimi odstotki, je poudaril Filipčič. Izboljšali so tudi obseg kreditov, ki jih je bilo konec junija za 1,12 milijarde evrov.

»Bistveno je, da je banka rasla. Ima zelo diverzificiran portfelj, ubada se z različnimi produkti in različnimi segmenti klientov, in vsi segmenti so v rasti. Portfelj kreditov je zrasel za šest odstotkov, pri čemer je bila rast dobrega portfelja enajst odstotkov, na drugi strani so slabi krediti upadli za 26 odstotkov,« je dejal Filipčič.

»Banka čiščenje slabih kreditov, ki so bili odobreni v preteklosti in so bili dolgo breme banke, še nadaljuje,« je še dodal. Ob tem je poudaril, da se je Gorenjska banka sanirala sama, brez državne pomoči, kot s eje zgodilo drugim bankam. »Zdaj prihajamo v fazo, ko je delež slabih kreditov močno upadel,« je dodal. Če je bil delež nedonosnih kreditov konec lanskega leta trinajstodstoten, se zdaj giblje okoli osmih odstotkov. V banki so po Filipčičevih besedah ponosni tudi na od pet- do šestodstotno rast segmenta srednjih in malih podjetij ter segmenta prebivalstva.

Prvi mož Gorenjske banke je napovedal tudi smelejše korake k digitalizaciji poslovanja. »Začeli smo prenovo mobilne banke. V tem mesecu bomo končali še digitalizacijo področja faktoringa, kjer smo nad dvajsetimi odstotki na slovenskem trgu. Ta posel bo postal popolnoma digitalen, na kar smo zelo ponosni. Z MasterCardom smo sklenili novo partnerstvo, zahvaljujoč naši mami, ki je velik partner MasterCarda v Srbiji. Z njim začenjamo sodelovanje na novi osnovi – od nove debetne kartice preko programa zvestobe z Mestno občino Kranj in upamo, da tudi z ostalimi mesti,« je razložil Henjak in ponovil, kar so sicer napovedali že ob prevzemu s strani AIK, da je cilj Gorenjske banke doseči desetodstotni delež na slovenskem bančnem trgu, gledano na bilančno vsoto. Pri tem bodo zasledovali organsko rast tako v Sloveniji (letos so že odprli poslovalnici v Kopru in Mariboru, v kratkem tudi sodoben bančni center Dunajska vertikala v Ljubljani) kot v tujini, iščejo pa tudi priložnosti za akvizicije, zato se ozirajo tudi po drugih bankah in hranilnicah.

Kljub digitalizaciji Henjak ne napoveduje zmanjšanja mreže bančnih poslovalnic na Gorenjskem. »Menimo, da moramo v poslovalnicah ohraniti svetovalsko vlogo, saj vsaj še deset, petnajst let ne vidimo možnosti, da bi se komitenti odpovedali osebnemu stiku. Na Gorenjskem imamo precej velik tržni delež, tudi zato ni smiselno zapirati poslovalnic. Želimo pa si, da bi imeli v poslovalnicah več časa za svetovalsko vlogo, in ne za transakcije. Po mojem mnenju je transakcije, kot je plačevanje položnic, bolj smiselno opravljati preko mobilne banke,« je povedal.