Navade

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sreda, 18. september 2019 / 14:34

Poleti smo se že navadili, da tudi gorenjske turistične kraje preplavijo množice dopustnikov od blizu in daleč. In tako smo se tudi navadili, da so ti kraji v poletni gneči postali težje dostopni, saj se jim je v juliju in avgustu najbolje izogniti v velikem loku, če ne želimo obtičati že v prometnem zamašku na poti tja. Sama zato raje potrpežljivo počakam, da poletna histerija s turisti mine, da si spet drznem popoldne po kosilu »skočiti« na kremno rezino na Bled, po obisku Vršiča posedeti ob jezeru Jasna ali se v miru sprehoditi po še dokaj neokrnjeni naravi okoli Bohinjskega jezera.

Turizem je pač donosna gospodarska panoga, ki v zadnjem času celo presega vsa pričakovanja, saj število obiskovalcev iz leta v leto podira rekorde. To so ugotovili tudi mnogi domačini in tako recimo na Bledu nove turistične sobe rastejo kot gobe po dežju. Temu primerna je seveda potem tudi gneča v okolici naravnih in kulturnih znamenitosti. Zato pristojni vsako leto pred začetkom poletne turistične sezone staknejo glave in začnejo razmišljati, kako te množice nekako »usmeriti«, da bodo vsi obiskovalci lahko uživali v tem, zaradi česar sploh prihajajo k nam, to so v prvi vrsti pristna doživetja narave. A tega v zadnjih letih ni mogoče najti niti v visokogorju, ki je bilo včasih rezervirano zgolj za izkušene planince, danes pa ni redko, da na teh poteh srečaš »planince« v natikačih. A ni problem samo v tem, da se planinske poti spreminjajo v romarske poti, ampak da z množičnim obiskom posegamo v občutljive ekosisteme znotraj Triglavskega narodnega parka in vplivamo tudi na zmanjševanje biotske raznovrstnosti.

A kot ugotavljajo turistični delavci, se bo s poletno počitniško gnečo očitno treba sprijazniti, turiste pa preusmeriti iz bolj v manj oblegane kraje, kjer bo njihova počitniška izkušnja zaradi manjše gneče zagotovo veliko prijetnejša. In tako se lahko le strinjamo z njimi, da bo treba spremeniti tudi naše potovalne navade in v večji meri uporabljati javni prevoz. A navad ni mogoče spremeniti čez noč, zato bi bil mogoče edina rešitev kakšen bolj drastičen ukrep, kot je recimo po vzoru iz tujine zaračunavanje vstopa v park. A za zdaj pri tem trčimo ob zakon o Triglavskem narodnem parku, v katerem piše, da je park dostopen vsem, kar ta čas onemogoča kakršnokoli zaračunanje vstopnine. In zato očitno res lahko računamo zgolj na to, da ljudje sami ugotovijo, da bomo posledice takega poseganja v naravo slej ko prej občutili vsi. Takrat pa bo za spreminjaje navad mogoče že prepozno.