V duhu mirovne pogodbe

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Jezersko / sreda, 11. september 2019 / 09:02

Na Jezerskem so proslavili občinski praznik v spomin na 10. september 1919, ko je bila po prvi svetovni vojni v pariškem predmestju Saint-Germain-en-Laye podpisana mirovna pogodba, po kateri je Jezersko pripadlo takratni kraljevini SHS. Izdali so tudi brošuro Meja za mir o takratnih dogodkih.

Jezersko – Senžermenska pogodba, dogodki pred njo in po njej so zaznamovali usodo Jezerskega. Mirovna pogodba je Jezersko izvzela z območja, kjer je bil pozneje izveden koroški plebiscit, in ga prisodila takrat novonastali državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, poznejši Jugoslaviji in današnji Sloveniji. »Meja za mir, stota obletnica senžermenske mirovne pogodbe« so poimenovali občinski praznik, ki ga na ta datum slavijo drugo leto zapored. »Z mirovno pogodbo je bilo doseženo, da je lahko Jezersko ostalo del matičnega naroda, ki si je pozneje izboril samostojno državo,« je v uvodnem nagovoru na praznični prireditvi dejal župan občine Jezersko Andrej Karničar. »Z današnjim dogodkom in brošuro, ki smo jo izdali ob tej priložnosti, želimo občankam in občanom čim bolj približati pomen mirovne pogodbe za Jezersko.«

Knjižica Meja za mir je nastala na podlagi referata, ki ga je pred sprejetjem odločitve o sedanjem občinskem prazniku pripravila domačinka Anja Karničar, v knjigi pa poleg nje kot avtor sodeluje tudi Klemen Markelj, spremno besedo je napisal zgodovinar dr. Marko Štepec. Brošura je izšla v petstotih izvodih in jo bo dobilo vsako jezersko gospodinjstvo. Župan Karničar je v svojem govoru poudaril, da nas meja na Jezerskem vrhu ne ločuje več kot nekoč, ob tem pa opomnil na druge meje, tako meje občin kot tudi parcel, da bi nas ne smele razdvajati in ovirati, temveč bi se morali dogovarjati in sodelovati v korist vseh. Jezerjani so bili vselej nekaj posebnega, od leta 1998 imajo svojo občino, odtlej pa nenehno iščejo ravnovesje med ohranjanjem naravnih in kulturnozgodovinskih vrednot in razvojem. Pri tem sledijo ključnim dokumentom občine, prostorskim in razvojni strategiji, v kateri ima zelo pomembno mesto turizem. Omenil je živahen turistični utrip, letošnjo rekordno turistično sezono, novi elitni hotel Vila Planinka in obnovo več drugih turističnih objektov, pa tudi težave pri vzpostavljanju zimskega turizma in urejanju zimskega turističnega parka, ki je nesramno drag in organizacijsko zahteven. V svojem govoru se je dotaknil tudi skrbi za zdravje (za naslednji dan je bila na Jezerskem napovedalna prireditev, povezana s promocijo zdravja), od obljube Osnovnega zdravstva Gorenjske, da bodo na Jezerskem že jeseni dobili ambulanto dvakrat na teden, do kakovostne pitne vode, ki naj bi jo omogočila vrtina v Ravenski Kočni. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je letos v jezersko podružnično šolo vstopilo osem prvošolcev (vseh otrok od prvega do petega razreda je 33), veliko je tudi otrok v dveh oddelkih vrtca, s povečanjem denarne pomoči ob rojstvu otroka pa bodo skušali to veselje do življenja na Jezerskem še bolj spodbujati.

Program prireditve je pripravilo domače kulturno društvo, še posebej je med nastopajočimi izstopal mladi glasbenih Tobija Smrtnik.