Z Brnika v Korvinov grad

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 5. september 2019 / 08:58

Anatomija mitologije je bil naslov razstave slik Lojzeta Kalinška na Korvinovem gradu v Hunedoari.

Spodnji Brnik – Slikoviti grad, ki ga je v danes romunskem mestu Hunedoara dal zgraditi tudi med Slovenci znan ogrski kralj Matija Korvin (živel je v 15. stoletju), je konec avgusta za ducat dni gostil razstavo slik Lojzeta Kalinška s Spodnjega Brnika. Kot sam pravi, sta z Romunijo že dolgoletna prijatelja, saj tja skorajda vsako leto odhaja na štirinajstdnevno likovno kolonijo, v okviru katere je tudi pripravil tokratno razstavo. »Leta 2003 sem se prvič udeležil likovne kolonije Fundacije Inter-Art v mestu Aiud, na katero vsako leto v drugi polovici avgusta pride okrog štirideset umetnikov iz dvajsetih držav,« pojasnjuje Lojze Kalinšek, ki se v okviru fundacije udeležuje še nekaterih umetniških druženj po svetu, na primer na Haitiju, v preteklosti pa je tudi že slikal na kolonijah na Kitajskem, v Egiptu, Turčiji, Iranu ...

Od kraja, kjer poteka omenjena kolonija, v kakih sto kilometrov oddaljeni Hunedoari, vsako leto v tem času osrednjo galerijo na Korvinovem gradu ponudijo izbranemu umetniku. Tako so pred dvema letoma k razstavljanju povabili slikarja s Spodnjega Brnika.

Kalinšek je tokrat s seboj na razstavo popeljal 32 del, od tega 14 slik na papirju in 18 platen. »Tematsko me že dolgo zanimajo mitološke vsebine, za tokratno razstavo pa sem izbral dela iz različnih ciklov zadnjih let. Slike na papirju, ki sem jih deloma umestil na stene, deloma na slikarska stojala, sem prvič predstavil že junija v Muzeju Hercegovine v Trebinju,« pove sogovornik, ki je razstavil še platna z naslovi Ugrabitev Evrope, Adam in Eva, Helena iz Troje … Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Anca Sas, ki je razstavo kurirala, slikar mitološke prizore uporablja, da bi opisal sodobno družbeno stvarnost. »Kot sredstvo za prikaz posamezne teme je Lojze Kalinšek uporabil žensko, ki je skrivnostna, kot je skrivnostna tudi tematika življenja in smrti.«

V svojih delih je Lojze Kalinšek tako zgodovinski kot aktualen. »Vsa ta antična in druga mitološka vsebina se odvija tudi danes in vsak dan – v medsebojnih odnosih, v političnem preigravanju, tekmovanju kdo bo koga,« je prepričan sogovornik, ki se je medtem, kot pove v duhovitem tonu, že vrnil na začasno delo v Slovenijo. Kolonije so namreč v glavnem rezervirane za poletni čas, ko ustvari tudi svoja najboljša dela, v teh dneh pa je spet stopil med učence Osnovne šole Mengeš, kjer poučuje likovno vzgojo, kot mentor pa vodi tudi Likovno društvo Mengeš.