Viktor Rebolj v srcu slovenskih gozdov

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (214)

Gospodarstvenik, predavatelj, gozdar, športnik Viktor Rebolj je bil eden izmed tistih, ki so Kranju vtisnili svoj pečat. Velik del življenja je posvetil slovenskim gozdovom in njihovemu lesu. Rodil se je 30. avgusta 1903 kot šestorojeni od 12 otrok očeta Lovrenca Rebolja iz Zgornje Besnice in matere Marije Kokalj s Prebačevega.

Po zapisu Vande Rebolj se je kot gimnazijec pridružil društvu Sokol in narodno zavednemu gibanju, ki se je skrivalo pod imenom Katoliška kongregacija. Med zavednimi Kranjčani je agitiral za gradnjo Narodnega doma. Po maturi je na Dunaju študiral gozdarstvo in leta 1927 postal inženir gozdarstva.

Šest let, do oktobra 1934, je delal v Kamniku kot upravitelj gozdov in lesne industrije Meščanske korporacije. Pol leta je bil geometer v Banjaluki, po vrnitvi v Slovenijo pa je postal upravitelj gozdne uprave razlaščenih Thurnovih gozdov v Črni pri Prevaljah.

Pet let druge svetovne vojne je z ženo in tremi otroki ter brez rednih dohodkov preživel v Ljubljani. Od maja 1945 do januarja 1947 je v Slovenskih Konjicah vodil Urad za razlaščeno posestvo grofa Windischgrätza, nato pa so ga poslali na Bled, ker so bile v njegovi okolici najvrednejše lesne surovine na Gorenjskem, organizirat novo lesno industrijo. Prevzel je mesto direktorja lesne industrije Gorenjskega gozdnega gospodarstva. Novembra 1947 so ga poklicali v Ljubljano, da je bil direktor komercialnega sektorja Glavne direkcije za gozdarstvo in lesno industrijo. Leta 1948 so oddelek izvoza izločili in oblikovali samostojno podjetje Slovenijales, v katerem je postal prvi direktor. Po tem ga je službena potreba vodila ponovno na Bled in v Kranj.

Ko so leta 1952 na Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani ustanovili gozdarski oddelek, je organiziral v Stahovici pri Kamniku fakultetno posestvo Silva z gozdovi in žago. Leta 1954 je postal samostojni referent za lesno industrijo. Oktobra 1958 se je povsem posvetil pedagoškemu delu. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in na Višji lesno-industrijski šoli je do upokojitve marca 1963 poučeval predmet mehanska predelava lesa. Kot honorarni predavatelj je nadaljeval s predavanji še na gozdarsko-lesarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kot konstruktor je izdelal okoli trideset načrtov žag ter rekonstrukcij in modernizacij žagarskih obratov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Prejel je devet priznanj in nagrad.

Od kranjskih gimnazijskih let naprej se je ukvarjal s tako rekoč vsemi športi, ki so takrat obstajali. V Kamniku je sodeloval tudi v izgradnji nekaterih športnih objektov.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Rudarja Luka Korošec z Gorjuš in Matevž Kos iz Jereke, lovec Štefan Rožič in ranocelnik Lovrenc Willomitzer so na pobudo Žige Zoisa 26. 8.1778 prvi stopili na vrh Triglava.

V Stari Oselici se je 28. 8. 1819 rodil podobar, kipar Janez Vurnik starejši. Leta 1824 se je družina preselila na Dobravo pri Kropi. Hišo je leta 1843 preuredil v veliko delavnico, ki je s svojimi deli zalagala cerkve po Slovenskem, zlasti po Gorenjskem.

V Srednjih Bitnjah pri Kranju se je 30. 8. 1839 rodil Franc Šifrer (Kozinov oča). Trideset let je bil stražiški župan. Občina je takrat obsegala vasi Stražišče, Srednje in Zgornje Bitnje ter Gorenjo Savo in Šmarjetno goro, 360 hiš in 2300 prebivalcev.