V slovenskem zverinjaku
Na planinskem pašniku, tam na devetsto metrih nadmorske višine, se brezskrbno paseta trop ovc in čreda krav, občasno planinski mir prekinjata le mukanje in blejanje. Nedaleč proč medvedka z mladiči stika za gozdnimi sadeži, krdelo volkov se poigrava. Kmetič zadovoljno pogleduje zdaj živino zdaj zveri in si misli, kako lepo je na tem koščku zemlje, kjer je dovolj prostora za vse ...
Takšne idealne slike, takšnega sobivanja pašne živine in zveri nikoli ni bilo in ga tudi nikoli ne bo. Volk in medved sta zveri, za katere tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da so to divje živali z močnim zobovjem, ki lovijo in pobijajo druge živali za hrano. Sobivati s takimi živalmi ni enostavno, predvsem pa veliko lažje v pravljicah kot v realnosti.
Na Gorenjskem smo zadnja leta veliko več kot o volkovih govorili in pisali o medvedih, ki Gorenjske (v nasprotju s strategijo) niso izbrali za prehodno območje, ampak za stalno (tudi zimsko) prebivališče. Medvedje so se že po tradiciji zadnja leta spomladi spravili nad čebelnjake, poleti so iskali hrano na planinskih pašnikih in napadali drobnico in goveda, agencija za okolje je za nekatere najbolj problematične izdala dovoljenje za odstrel. Letos medvedje mirujejo, na Gorenjskem imamo veliko več opravka z volkom, saj ne mine teden, da ne bi, predvsem na škofjeloškem območju, napadel ovc ali celo goveda. Kmetje so na nogah, vrstijo se sestanki, ustanavljajo se civilne iniciative, glas je dvignil sindikat kmetov, na probleme opozarjajo kmetijske nevladne organizacije, vmešala se je politika, ki zveri izrablja za nabiranje političnih točk, anonimni skrivači grozijo kmečkim voditeljem s smrtjo in požigom kmetije, stroka dokazuje, da se volk ni pretirano razmnožil in da ni nevaren za ljudi, zveri pred odstrelom branijo okoljevarstvene organizacije. Skratka: Slovenija je zaradi volka, ki se je očitno razširil tudi na območja, kjer ga nekdaj ni bilo, v »zverinjaku« različnih interesov, oblast pa si je zdaj, v precej razgretem ozračju, zadala zelo težko nalogo – določiti število medvedov in zveri, ki bo okoljsko in družbeno sprejemljivo za vse, in strategijo upravljanja z zvermi, ki bo določila območja z zvermi, postopke za odstrel ...
Ob tem, ko je Slovenija zaradi napada volkov na pašne živali na nogah, pogrešam vsaj podobno »akcijo« s protesti, kriznimi sestanki in burnimi odzivi ob primerih, ko cestni »volkovi« (pijani in prehitri vozniki) pod krinko »nesreče« pobijajo ljudi! To se nam očitno zdi že povsem vsakdanje, nič posebnega.