Vinko Hafner ob jasminovi trobi / Foto: Tina Dokl

Občudovana jasminova troba

Osemdesetletni Vinko Hafner je kot otrok želel postati vrtnar, a mu oče tega ni dovolil. Danes mu vrtnarjenje poleg planinstva in narave pomeni največji užitek in sprostitev.

Godešič – Med vsemi rastlinami, ki jih Vinko Hafner goji, največ zanimanja in občudovanja pritegne 15-metrska ovijalka, imenovana jasminova troba, ki se ovija okoli smreke. Posadil jo je pred 25 leti, podaril pa mu jo je prijatelja iz sosedne vasi Vinko Bergant. »Ne zahteva oskrbe, divje se zarašča, vzpela se je že vse do vrha smreke. Običajno zraste od šest do deset metrov, če ima oporo, moja pa je to povprečje močno presegla,« je povedal Hafner, ki ima še en sklop tovrstnih ovijalk, le da se te ovijajo okoli kovinske konstrukcije. Jasminova troba cveti v obdobju od konca julija naprej, cvetovi pa so oranžne barve. Kot pove Vinko, je ob morju, kjer je ovijalka bolj pogosta, opazil tudi rumene cvetove.

Vinko Hafner vrtnari že več kot šestdeset let. Pravi, da se je kot otrok preživljal z gojenjem rož. »Pri sedmih letih sem začel gojiti srčke in kraljevske begonije. Posadil sem jih v konzerve, ker za cvetlične lonce ni bilo denarja. Sestre, ki so delale v škofjeloški predilnici, so opravile distribucijo in ves zaslužek izročile meni. To je bil moj prvi zaslužek.« Ljubiteljski vrtnar danes v svojem malem naravnem raju goji še mnogo zanimivih in redkih rastlin – med drugim modro metuljnico, ki jo oprašujejo le metulji, dvokrpi ginko, himalajsko cedro, več vrst tise, sončnice, japonsko kutino, oreh, »tajberi« oziroma tajvansko jagodo, ki je mešanica med robido in malino, le da je v primerjavi z robido bodeča, sadež pa nevtralnega nekoliko kiselkastega okusa. Posadil je tudi bambus, ki zaustavlja hrup z bližnje ceste, z ženo pa ga uživata kot beluše, popražita ga skupaj z jajci.

Vinko je od nekdaj zelo povezan z naravo, blizu mu niso le rastline, temveč tudi gore. Bil je varuh narave, gorski stražar, gorski reševalec, vodi naravovarstvene tečaje. Dom, kjer živi, je izbral s posebnim razlogom. »Od tu se vidi osem planinskih koč, od Ratitovca, Jošta, Stola, Robleka do Krvavca,« je povedal Hafner, ki je opravil že osem slovenskih transverzal. Njegov vrt krasi tudi velika skala, ki jo je pripeljal iz Julijcev in ima apnenčeve kristale. »Ko ne bom mogel več v hribe, bom pogledal skozi okno in opazoval to skalo. Z mislimi me bo popeljala v čudoviti svet gora,« je še povedal Vinko Hafner, ki se pri osemdesetih letih še vedno vsaj enkrat na teden povzpne na enega od bližnjih vrhov, želi pa si, da bi letos lahko obiskal vsaj še Grintovec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / / 07:00

Prihaja Svit

Program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / / 07:00

Na prvi tekmi Jeseničani poraženi

Maribor - S tekmo med Mariborom in HK mladi Jesenice se je konec tedna začelo novo državno prvenstvo v hokeju na ledu. Poteka zelo okrnjeno, saj Telemach Olimpija igra v EBEL, Tr...

Žiri / / 07:00

Iz težav vedno kot zmagovalci

Žiri 23. oktobra proslavljajo Dan spomina, ko je bil leta 1943 pregnan okupator. V soboto so praznovali s predsednikom Danilom Türkom.

Zanimivosti / / 07:00

Donacije za avtomatski defibrilator

Kranj - V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj načrtujejo nakup novega avtomatskega defibrilatorja, aparata, ki je v pomoč pri oživljanju pri srčnem zastoju. »Z akcijo zb...

Zanimivosti / / 07:00

Najlepša je Ulica Andreja Vavkna

Cerklje - V Cerkljah so pred kratkim v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna podelili občinska priznanja najlepše urejenim vasem, ulicam in objektom v letošnjem letu. Ko...

Zanimivosti / / 07:00

Koželjeva domačija spet živa

Staro kmetijo so najeli in temeljito prenovili člani Turističnega društva Komenda, ki bodo prostore namenili obujanju starih običajev in ohranjanju kulturne dediščine.