V Bašlju je vsak dobrodošel

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 11. avgust 2019 / 09:28

Turistično društvo Bašelj praznuje petdeset let, že štiriintridesetič po vrsti pa bodo izvedli osrednjo prireditev, Kmečki praznik pod Storžičem. Letos mineva tudi dvajset let, odkar so na vrh Strožiča spet postavili križ.

Bašelj – Vse to bodo proslavili prihodnji konec tedna: v soboto, 17. avgusta, dvajseto obletnico postavitve križa in maš na Storžiču, podelili bodo priznanja tistim, ki so se petdesetkrat vzpeli na Sv. Lovrenc, nadaljevali bodo z veselico z ansamblom Zvita feltna. V nedeljo, 18. avgusta, pa bo Kmečki praznik pod Storžičem, na katerega so povabili tudi predsednika države Boruta Pahorja, uprizorili bodo stare kmečke običaje, igrali jim bodo Veseli Begunjčani.

Zdajšnja predsednica dru­štva Jana Smolej pove, da so bili leta 1969 pod imenom TD Bela Bašelj še združeni v skupnem društvu z Belo in Trstenikom, takratni predsednik Bečan je bil s Trstenika. Pozneje se je društvo preimenovalo v TD Bašelj. »Društvo so pred menoj vodili sami moški: za Bečanom Tone Blažina, Franci Gašperlin, Srečo Roblek, Marjan Roblek, Jože Roblek in Rado Roblek,« pove osma na čelu TD Bašelj. »V mandatu Sreča Robleka so zgradili brunarico, kmetje so prostovoljno dali les in vse tudi prostovoljno delali. Zgrajeno je bilo nogometno igrišče, za katero je najbolj zaslužen Ivan Markič. Pozneje so nastala igrala, lani smo ob igrišču naredili novo kmečko kuhinjo. Prva veselica je sredi osemdesetih let potekala pod imenom Ovčji bal, ko so prikazovali običaje ob vrnitvi ovc s planine, vendar se je pozneje preimenoval v Kmečki praznik pod Storžičem, kajti ovčarski bal so imeli že Jezerjani. Prva veselica ni uspela zaradi dežja, ob osmih zjutraj so stali pred kapelico in gledali, kaj bo. Ker je lilo kot iz škafa so vse pospravili in vso hrano in pijačo preselili k Tomščevim, kjer je bila v prostorih današnje žage zabava za celo vas. Veselica je bila prestavljena za en teden in skoraj vsaka se je končala s pretepom.«

Z veselicami je povezanih tudi mnogo anekdot, ki še leta in leta zabavajo Bašljane. Za vse, ki sodelujejo, pozneje pripravijo ekskurzijo, kjer se rodi veliko idej za naslednje leto, pove zdajšnji župan Rok Roblek, tudi Bašljan in član turističnega društva. Včasih pa je bil vsak ponedeljek po veselici tradicionalni nogometni turnir. Nekoč so igrali celo proti takratnemu prvoligašu, Naklemu. Tudi ženske so imele nogometno ekipo. V Bašlju so se dogajali tudi smučarski skoki. Danes stočlansko turistično društvo prireja vrsto dogodkov. Imajo še pevski zbor Storžič, igralsko skupino, inštrumentalni ansambel, pletejo adventne venčke, prirejajo pohode z baklami, Božička, velikonočnega zajčka, materinski dan, gostijo »mladino« nad osemdeset let, organizirajo delavnice ročnih del, tujih jezikov, delavnice za otroke, družijo se ob postavitvi božičnega drevesa in za novo leto, skrbijo za tematsko Gamsovo pot, gojijo fantovske običaje, obzorja so razširili z mednarodno kuhinjo ... in ob številnih dejavnostih smo najbrž še katero pozabili. Vse so namenjene druženju krajanov, pod »blagovno znamko turistično društvo« je namreč označeno domala vse dogajanje v tej vasi pod Storžičem. K temu pritegnejo še druga društva v vasi, sodelujejo tudi nečlani. In kar je še posebej zanimivo – k dogajanju povabijo tudi prišleke in jim tako dajo možnost, da zaživijo s krajem.

»Pri mednarodni kuhinji povabimo vse na novo priseljene v Bašlju, ker pri nas je vsak dobrodošel,« poudari Jana Smolej. »Namen dogajanja v okviru turističnega društva je ohranjati povezanost krajanov in tudi ohranitev naših korenin, zgodovine in izročila, da to ne utone v pozabo. Vse delamo prostovoljno za svojo in blaginjo svojih otrok, kot so to delali naši predniki, za kar smo jim iskreno hvaležni.«

Tako bližajoča bašeljska veselica ni kakršna koli, pač pa veselica z vsebino. Vsako leto se osredotočijo na prikaz katerega od kmečkih običajev. Lani so se zaradi razglasitve mednarodnega dneva čebel posvetili čebelarstvu, letos ob okroglem jubileju bodo zajeli čim večji spekter starih kmečkih opravil in prikazali proces »od njive do mize«.