Lovrenc Pogačnik in slovenščina v cerkvi

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (211)

Med Kranjčani, ki so ostali v zgodovinskem spominu davne preteklosti, je tudi jezuitski pridigar Lovrenc Pogačnik, ki se je rodil 5. avgusta 1698 v Kranju. Med drugim je zanimivo njegovo delovanje, v katerem je uporabljal tudi slovenščino. Tako je vplival na delo nekaterih drugih duhovnikov. Umrl je v Zagrebu 11. novembra 1768.

V Ljubljani je končal gimnazijo in študij filozofije, študij moralne teologije ter kanoničnega prava. Dne 14. oktobra 1723 je stopil na Dunaju v jezuitski noviciat. Slovesno zaobljubo je opravil v Ljubljani 2. februarja 1734. Kot slovenski pridigar je deloval največ v Ljubljani (od 1727 do 1762) pa tudi po drugih krajih avstrijske jezuitske pokrajine, kjer so potrebovali slovenskega pridigarja, kot na primer v Gorici, Celovcu in Trstu. Tri leta je bil načelnik ljubljanske Bratovščine smrtnega trpljenja Kristusovega, dvanajst let katehet in istočasno štirideset let slovenski pridigar.

Leta 1762 se je za vedno poslovil od Ljubljane. Dve leti je bil pridigar v Trstu, konec leta 1764 pa so ga poslali v Zagreb, kjer je ostal do smrti 11. novembra 1768. Zaradi svoje šibkosti in izčrpanosti je lahko opravljal le službo spirituala laiških bratov, ki jim je vsak večer dajal točke za meditacijo.

Njegovo znanje jezikov je tako kot običajno pri slovenskih jezuitih obsegalo slovenščino, nemščino, latinščino, italijanščino in toliko hrvaščine, da je v Zagrebu lahko spovedoval. Sloves o njegovi vnemi je bil odličen, vendar kot vodja Bratovščine smrtnega trpljenja Kristusovega še ni uvidel, da bi ta bratovščina potrebovala slovenski in nemški tekst.

Pero slovenščine so mu potisnile v roke šele mnogo let pozneje potrebe v ljubljanskem ordinariatu. Pripisujejo mu tri spise, natisnjene leta 1757 v Trstu. Najpomembnejša teh knjig je prvi obredniški kompendij (predpisana snov) s slovenskimi teksti. Gre za neuradni priročnik, ki naj bi nadomeščal tisti obrednik, ki ga je oskrbel škof Künburg z mislijo, da je treba v ljubljanski škofiji posebnosti oglejskega obreda nadomestiti z rimskim, obenem pa upoštevati tudi potrebe domačega okoliša. Šlo je za to, da je bilo treba prilagoditi poleg latinskega tudi nemško besedilo, namenjeno za krst, obhajilo in poroko, ter pesem, ki jo je na velikonočno jutro v narodnem jeziku pel zbor v ljubljanski škofiji.

Pogačnik je potrebo po slovenskem besedilu upošteval samo pri krstu, kjer je imel Vero in Oče naš v slovenščini. Tega se je držal tudi pri obhajilu, kjer se je lahko duhovnik na vernika obračal v slovenskem jeziku. Tako pa ni bilo pri poroki in velikonočnem obhodu, vendar pa je dodal molitve za umirajoče.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V časopisu Slovenski učitelj je bil 5. 8. 1876 zaplenjen dopis Iz Gorenjskega, v katerem je dopisnik napadel šolskega nadzornika. Kasneje je bila zaplenjena tudi cela številka časopisa – zaradi kratkega poslovenjenega spisa Šiba zabranjena, zapor tudi zabranjen.

V Breznici pod Lubnikom se je 7. 8. 1887 rodil jezikoslovec, profesor, prevajalec in šolnik Lovro Sušnik. Med prvo svetovno vojno je bil ranjen na ruskem bojišču. Po vojni je služboval na gimnaziji v Kranju in klasični gimnaziji v Ljubljani. Po upokojitvi se je posvetil jezikoslovnim vprašanjem in bil honorarni sodelavec SAZU pri pripravi gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezika.

V Tržiču se je 9. 8. 1826 rodil kolar in ljudski pesnik Vojteh Kurnik. Umrl je 3. 11. 1886.