Poudarek na sporedu, letos tudi znana imena

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 9. avgust 2019 / 16:13

Mednarodna zasedba z vrhunskim flavtistom Danom Laurinom bo z glasbo Antonia Vivaldija in njegovih sodobnikov jutri zvečer v Radovljiški graščini odprla 37. Festival Radovljica. Pred začetkom smo se pogovarjali z dolgoletnim umetniškim vodjo Domnom Marinčičem.

Vprašanje, ali je vse pripravljeno za jutrišnji začetek festivala, je po trinajstih letih izkušenj, ki jih imate z umetniškim vodenjem Festivala Radovljica, najbrž odveč?

Mislim, da je vse pripravljeno za začetek, preostanek festivala pa zahteva še zelo veliko koordinacijskega dela. Poleg tega se lahko kaj zaplete, kakšen glasbenik lahko zboli, odpovejo lahko let, izgubijo kakšen kovček ali pa je treba nepredvideno poskrbeti za kakšen instrument. Vseeno se lahko pohvalim, da v vseh teh letih na 120 koncertih ni bilo tako rekoč nobenih občutnih sprememb v programu. Nihče ni zbolel, imeli smo vse potrebne instrumente in vsi so nastopili, kakor je bilo napovedano.

V mednarodno pisani zasedbi boste na uvodnem koncertu igrali violončelo. Na sporedu je glasba Antonia Vivaldija in njegovih sodobnikov ...

Solist na sobotnem odprtju bo znani švedski flavtist Dan Laurin, ki se že od vsega začetka kariere veliko posveča Vivaldiju. Njegove koncerte je posnel na štirih zgoščenkah. Spremljali ga bomo godalci iz Poljske, Madžarske in Slovenije. Na sporedu bodo tudi skladbe, ki so tesno povezane s Slovenijo. Med njimi sta čembalski koncert, ki se je ohranil na Ptuju in ga pripisujejo Jožefu Kastelicu iz Šoštanja, in šele pred dvema mesecema prepoznani trio Arcangela Corellija iz nenavadnega rokopisa iz leta 1692, ki ga hranijo v Ljubljani.

V letošnjem programu sicer kar tri koncerte posvečate slovenski glasbeni dediščini oziroma glasbi, ki je nastajala na slovenskih tleh. Se na novo odkriva naša glasba iz preteklosti?

V naših arhivih je veliko glasbe, ki ni na voljo v sodobnih izdajah in več stoletij ni bila izvajana. Za vse tri koncerte so tako nastale nove edicije. Že tretje leto nadaljujemo cikel sodobnih premier glasbe iz kodeksov, ki so bili nekoč last ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena. Tokrat bomo slišali dvozborske psalme italijanskih mojstrov s konca 16. stoletja in mnogi izmed njih so se ohranili samo v Ljubljani. Eden izmed koncertov se navezuje na sklepni koncert lanskega festivala: po ansambelskih plesih Isaaca Poscha, posvečenih kranjskim plemičem, so tokrat na vrsti Poschevi moteti za razne kombinacije pevskih solistov.

Hkrati vam je v Radovljico uspelo pripeljati tudi nekaj svetovno znanih izvajalcev. Gre za sad vaših dolgoletnih prizadevanj ali jih Festival Radovljica kot tak privablja s svojo prepoznavnostjo?

V zadnjih letih je občutno večji poudarek na sporedu kakor na znanih imenih, a letos je naneslo, da so med nastopajočimi slavni ruski violončelist Aleksander Rudin, morda najbolj znani čembalist Pierre Hantai, že omenjeni Dan Laurin pa tudi sijajni švicarski improvizator Rudolf Lutz. Dolgo sem razmišljal, kdo bi nastopil z Bachovimi Goldbergovimi variacijami. Pierre Hantai jih je menda izvedel že več kakor stokrat in za ta koncert sva se dogovarjala kar dve leti. Z Danom Laurinom smo pred leti posneli zgoščenko, Rudolf Lutz je na festivalu nastopil že pred leti, Aleksandra Rudina pa je predlagal pianist, s katerim bosta jeseni snemala Schubertovo komorno glasbo. Izvajata tudi sonato za redko glasbilo arpeggione, s katerim se zdaj ukvarja Rudin.

Kaj vas sicer najbolj razveseljuje pri vsakoletni pripravi programa, koncept festivala, raznolikost nastopajočih, stalna tako domača kot tuja publika, kaj drugega?

Veselje imam s samim konceptom, malo manj veselja je vsakič znova z organizacijskim delom, po uspešnih projektih je spet vse v redu, jeseni pa bom nujno potreboval počitnice. Zelo sem vesel, kadar se med poslušalci pojavi kdo iz bolj oddaljenih slovenskih krajev ali celo kakšen znanec iz tujine, ki pride v Radovljico posebej zaradi festivala.

V nedeljo bo sledil koncert z glasbo francoskega renesančnega skladatelja Josquina Despreza. Njegove motete in šansone za glas in lutnjo bosta izvajala baritonist Romain Bockler in slovenski lutnjar Bor Zuljan, ki že vrsto let živi v Franciji. Polifonijo Josquina Despreza izvajata v lastnih priredbah za glas in lutnjo, obogatenih z ekspresivnimi okraski in diminucijami. V torek bo zasedba Musica Cubicularis izvajala motete iz zbirke Harmonia Isaaca Poscha, ki je zadnja leta preživel na Kranjskem.